Današnji članek je namenjen predvsem razmisleku. Besede, ki jih bom uporabila, izhajajo iz mojega razmisleka o tem, kar živim, in o tem, s čimer se srečujem. Namen zapisanega je tudi razbiti predsodke, ki nastajajo v družbi zaradi tako imenovane »drugačnosti«.
Moje razumevanje ambicije je predvsem z vidika osebnega razvoja – v smislu, da ko enkrat spoznaš in začutiš svoj potencial, želiš na tem področju neprestano rasti. Na ambicijo gledam kot na neko splošno željo po razvoju.
Ko pomislim na ambicijo, imam seveda v mislih tudi zastavljanje ciljev, saj rezultate dosegamo na vseh področjih svojega življenja. Moje razumevanje ambicije pa ni v smislu merjenja z ostalimi in stremenja k doseganju uspehov zaradi slave ali zgolj potrebe po uveljavitvi. Ambicije so zame pomemben del motivacijskega postopka za doseganje vse boljših rezultatov na osebni ravni.
Članek pišem tudi z namenom, da bi se vsakdo lahko zamislil preden obsoja drugo osebo. V današnjem času, ko smo postali že ‘profesionalci’ v pripisovanju lastnosti tistemu, kar vidimo, tako marsikdaj ocenjujemo ljudi okoli sebe, ne da bi sploh poznali njihove zgodbe. Videti je, kot da je sprejemanje enosti izgubilo svoj pomen. Ko pomislim na neodobravajoče poglede, namenjene ljudem, ki v sebi in na svoj način živijo neko stisko, ali na preprosto obsojanje vsega tistega, kar ni tako, kot mislimo, da bi moralo biti, začutim žalost. Vsakič, ko se podate v vlogo ocenjevalca, najprej pomislite, da ne poznate zgodbe in ne poznate ozadja.
Pomislite, da je vsaka oseba le človek, na nek način tudi vaš brat v enosti – in dokler ne bomo pripravljeni sprejeti tega dejstva, tudi ne moremo pričakovati spremembe v sebi!
Ravno pred tednom dni sem sedela pri zdravnici in zgolj prisluhnila njenim besedam, ki jih zapisujem v tem članku:
»Jaz ne vem, kaj se greste in zakaj ste tako trmasti in ambiciozni.«
‘Ste’ je bil v tem primeru namenjen osebam z boleznijo in pomislila sem, kako si ljudje sami ustvarjamo razlike med seboj. Torej, če prav razumem informacijo, je za ene prav, da so ambiciozni in se to celo spodbuja, za druge pa to pač ni v redu.
S tem razmislekom se danes obračam na vas, dragi bralci. Na vse črne ali bele, visoke ali nizke, debele ali suhe, lepe ali manj lepe, atletske ali manj energične …, da vas v resnici vprašam, kakšna je razlika med nami. Slišim ljudi, ki vidijo razlike in se s tem na nek način počutijo upravičene, da druge ljudi etiketirajo kot drugačne ali celo manj sposobne.
Dragi vsi, priznajmo si enkrat za vselej, da razlik ni in da so vse razlike samo in izključno naše misli, s katerimi si jih sami ustvarjamo. Dajmo presenetiti sami sebe in prestopiti ta omejujoči prag razumevanja v duhu. Srčno sprejmimo sebe in sprejmimo celoto.
Srčno se veselim z vsakim, ki ima svoje ambicije, ki gleda navzgor ter stremi k izpolnjevanju in izboljšanju samega sebe. To cenim in to podpiram. Morda se še vedno premalo govori o sprejemanju in razumevanju. Sprejemanju drugačnosti in razumevanju dejstva, da je fizični svet zgolj iluzija in da so razlike v resnici plod uma. Ob tem vas vse spodbujam, da zavržete teorijo drugačnosti – teorijo omejitev na fizični ravni, ker te niti slučajno ne pomenijo tudi omejitev uma in duha. Edina omejitev pri razvoju je zaprtost uma pred sprejemanjem.
Za vas, ki imate izkušnjo
Vztrajam pri tem, da gre predvsem za naravnanost, ki jo v sebi sprejmeš in živiš. Pomislite na izziv, ki nam je podarjen, vsakič ko okoli sebe slišimo mnenja in govorice o sebi, da nekaj ni prav, da ni dobro, da počnemo, kar želimo, ker nas bo izčrpalo … Iz svoje izkušnje lahko povem, da ni čarobne paličice, ki bi v sekundi spremenila, kar živiš, so pa čarobni ljubezen v tebi, tvoja vera v uspeh in seveda tvoja vztrajnost. Ko v sebi veš, da se ob tem, kar delaš s srcem, počutiš dobro in se neizmerno veseliš, takrat prisluhni sebi, svojim občutkom in seveda tudi svojemu telesu … Ti v sebi veš, da si kljub navideznim omejitvam uspel stopiti iz okvirjev in poiskati svojo pot. V sebi si korajžen, si trmast, si vztrajen in prav je, da sprejmeš vsemogočnega sebe. Tudi če to ni fizična vsemogočna sposobnost, vedi, da imaš dodano vrednost nekje drugje, kjer je drugi nimajo, in vedi, da si popoln tudi zahvaljujoč svoji brazgotini.
Pomislim pa tudi na besede in poglede ljudi, ki so včasih ostre kot nož in režejo kot žaga. Skozi vse življenje se učimo. Predvsem se vsak dan učimo živeti s tem, kar nam je dano. Vsak pozna dejstvo, da je lahko včasih zelo težko sprejeti okoliščine, v katere te življenje na nek način ‘katapultira’. Je pa tudi res, da je vredno živeti to čarobno izkušnjo in se naučiti biti hvaležen za dar življenja. Zaključujem z dejstvom, da je bolj pomembno živeti v vibraciji hvaležnosti in radosti ter početi stvari, ki polnijo tvoje življenje, ker te veselijo in bogatijo tvoj obstoj, kot pa predajati se in nemočno opazovati življenje, ki gre samo mimo tebe, če ne sprejmeš svoje vloge aktivnega soustvarjalca.
Preden etiketirate nekoga, ki je drugačen ali ambiciozen kljub fizičnim omejitvam, vedite, da ni bilo enostavno. Za nikogar ni tako samoumevno in naravno izbrati postati aktiven soustvarjalec. Za nekoga, ki ima hendikep ali dodano vrednost, je lahko izbira morda še zahtevnejša (pa čeprav ni nujno, ker težke izkušnje prinašajo s seboj tudi hrabrost).
V razmislek tudi vsem tistim, ki imate trdno stališče v odnosu do ljudi z boleznijo, predvsem pa svojcem nekoga, ki na svoj način živi bolezen. Tudi družinam, ki imate ob sebi drage z dodano vrednostjo. Vedite, da je vsak poskus zaustavljanja ambicije lahko primerljivo z dreganjem v rano.
V tem članku se želim seveda tudi zahvaliti vsem tistim, ki brez pričakovanj sprejemate in podpirate osebne odločitve. Hvala vsem vam, ki ste odprti do sprejemanja in drugačnega razumevanja in ki verjamete, da fizični hendikep ni in nikoli ne bo omejil duha.
Poskušajte v sebi razumeti in le sprejeti – zagotavljan vam, da se od tega lahko veliko naučite. Od ljudi, ki se kljub resnim fizičnim omejitvam nimajo namena ustaviti in želijo videti lepoto povsod, kjer je marsikdo ne vidi, se lahko vsi mi učimo in te trmaste duše sprejmemo kot vzor. Vsak primer vztrajnosti vam lahko skozi vaše razumevanje podari drugačno videnje in doživljanje lepot življenja kot edinstveni blagoslov.
»Zame ste pravi vzor vsi, ki s svojo zgodbo odkrito prispevate k spremembi v svetu. Ni enega in edinega ali najbolj pomembnega pri tem. Eden ni dovolj. Pomemben je prav vsak del mozaika, ki srčno ustvarja za boljšo prihodnost celega sveta.«
