Amsterdam – prijazen, a drugačen

Novoletne praznike sva s partnerjem preživela v Nemčiji. Ker je Nizozemska relativno blizu, sva se odločila, da si za kak dan ogledava tudi Amsterdam. Že v Sloveniji sem pripravila načrt, kaj si bova ogledala, natisnila zemljevid in na njem označila glavne znamenitosti.

Na pot sva se podala z vlakom, tako da bi že med potjo začutila navdih Nizozemske.

V mesto sva prispela v zgodnjih dopoldanskih urah. Glavne znamenitosti mesta so relativno blizu železniške postaje, zato je priporočljivo, da se vsak, ki bi si rad ogledal mesto, na pot po mestu odpravi peš, v poletnih mesecih pa morda s kolesom.

Pogled na enega izmed kanalov. Slika: Irena Žunko
Pogled na enega izmed kanalov. Slika: Irena Žunko
Značilno parkirišče na Nizozemskem. Slika: Irena Žunko
Značilno parkirišče na Nizozemskem. Slika: Irena Žunko

Rdeča četrt

Samo nekaj minut hoda od železniške postaje se nahaja znamenita Rdeča četrt. Sama sem kot študentka že obiskala to mesto. Takrat sva s prijateljico prespali v hostlu. Ker študenti običajno nimajo veliko denarja, sva izbrali najcenejšega – krščanskega. Že takrat sem bila zelo presenečena, ker se je hostel nahajal v Rdeči ulici. V to znamenito ulico sva se tudi sedaj najprej odpravila. Ko sem hodila mimo vseh teh žensk, ki sedijo v »izložbah«, so me obdajali mešani občutki. Včasih sem bila presenečena, kako lahko tako lepo, mlado dekle izbere takšen poklic. Nekaj trenutkov kasneje me je začudila samozavest drugih, obilnih žensk, ki so prav tako ponosno stale v »izložbah«. Večina turistov nas je samo pogledovala proti njim, dame pa so se prijazno nasmihale. Ko so zagledale kakšnega moškega brez partnerice, so začele trkati po šipi in ga vabiti k sebi. Ne vem, kako donosen je ta posel v teh časih, kajti redko katera »izložba« je bila prazna, torej je bilo dekle zasedeno. Morda še samo opozorilo. Tisti, ki radi naredili kakšno fotografijo za spomin v tej ulici: fotografiranje je strogo prepovedano.

Rdeča četrt. Slika: Irena Žunko
Rdeča četrt. Slika: Irena Žunko

Trg Dam

Le nekaj metrov naprej se nahaja najznamenitejši amsterdamski trg – trg Dam. Na tem trgu si lahko ogledate arhitekturno zanimivo Kraljevo palačo in muzej voščenih lutk (Madame Tussauds). Že doma sem prebrala, da je danes trg predvsem stičišče turistov, ki se tukaj radi malce odpočijejo in naredijo kakšno fotografijo za spomin. Pa da ne pozabim omeniti še stotine golobov, ki ga (podobno kot Markov trg v Benetkah) preplavljajo. Sama sem se v mislih raje poskušala vživeti v 19. stoletje, ko je ta trg sprejel tudi Napoleona.

Trg Dam. Slika: Irena Žunko
Trg Dam. Slika: Irena Žunko

Hiša Anne Frank

Kdo ne pozna Anne Frank? Verjetno je prav ona največja znamenitost Amsterdama. Ko sva se počasi sprehajala med rečnimi kanali, naenkrat zagledava množico ljudi, ki čaka v vrsti. Kmalu dojameva, da vsi ti ljudje čakajo, da bi si ogledali muzej Anne Frank. Vrsta je bila res nepopisno dolga, verjetno kar kakšen kilometer, zato se posloviva od misli, da bi tudi midva videla njen muzej.

Del vrste za ogled hiše Anne Frank. Slika: Irena Žunko
Del vrste za ogled hiše Anne Frank. Slika: Irena Žunko

Reimbradt trg

Brez kavice seveda ne gre, pa naj bo še tako draga. Že doma sem naredila načrt, kje bova pila kavo. Ob pitju kave namreč doživljam ljudi okoli sebe, zato mora biti mesto posebno izbrano. Tokrat sem izbrala Rembrandtov trg. Trg se imenuje po znamenitem nizozemskem slikarju, katerega kip ga krasi. Obkrožen je s številnimi pubi, hoteli, restavracijami in seveda znamenitimi coffee shopi. Kot veste, se v njih lahko legalno prodaja marihuana. Kmalu sva zagledala najznamenitejšega, ki krasi tudi večino nizozemskih razglednic. Sprva sva pomislila, da bi v njem popila samo kavo, zato sva tudi stopila vanj. Pričakala naju je množica mladih ljudi, ki so se zabavali ob kajenju jointa. Kmalu sva izvedela, da v teh coffee shopih ni možno popiti samo kave. Željo po marihuani sva že oba prerasla, zato sva se odpravila v bližnjo gostilno in v miru popila kavo.

Coffe shop na Rembrandt trgu. Slika: Irena Žunko
Coffe shop na Rembrandt trgu. Slika: Irena Žunko

Obilica muzejev

V Amsterdamu si lahko ogledate ogromno muzejev, morda je med njimi najzanimivejši Muzej diamantov in Van Goghov muzej. Zaradi enodnevnega izleta le-teh nisva obiskovala in sva se samo sprehodila mimo njih. Morda sem bila malo presenečena, ko sva prišla do židovskega muzeja, ki ga združujejo štiri sinagoge. Tudi tukaj sva pričakovala gnečo, a nikjer ni bilo nikogar. Nedaleč od njega se nahaja Novi trg. Tukaj so med II. svetovno vojno zbirali Žide in jih pošiljali v koncentracijska taborišča.

Prijetno presenečenje

Ja, čas ti v Amsterdamu resnično hitro mine. Morda si ga je za obisk primerneje izbrati v toplih mesecih, ko se lahko z ladjicami popelješ po številnih kanalih. Tako sva se kmalu morala odpraviti nazaj na železniško postajo, da ujameva vlak. Sedaj naju je čakalo največje presenečenje. Vlak, ki sva ga imela rezerviranega, je bil odpovedan. Nekdo je naredil samomor oz. se »vrgel« pod vlak. Prijazno so nama zamenjali karti in ponudili kavo do naslednjega. To je bil tisti večer zadnji vlak za Nemčijo, kjer sva imela prenočišče. Ob kavi čas hitreje mine in kmalu sva spet na peronu. Zgodba se ponovi. Tudi ta, zadnji vlak za Nemčijo tisti večer, je bil odpovedan. Pred očmi se mi je stemnilo. Kje bova sedaj v teh prazničnih dneh našla prenočišče? In kolikšna bo cena?  »Morda bova predremala kar na železniški postaji kot kakšna brezdomca,« sem pomislila. Obupana se odpraviva  do informatorja. Razloživa mu zgodbo, da sva iz Slovenije, da potrebujeva prenočišče oz. vlak do Nemčije. Takrat se je izkazala njihova prijaznost, kateri še danes ne morem verjeti. Ponudili so nama hotel z zajtrkom, seveda na njihove stroške.

Amsterdam, res je drugačen, ljudje pa neizmerno prijazni.