Biatlon je zimski šport sestavljen iz smučarskega teka in streljanja s puško. Obstaja pa tudi poletna različica, ki združuje tek na rolkah in streljanje s puško (malokalibrsko).
Biatlon ( iz grščine, pomeni dvoboj) je pravzaprav najstarejša smučarska panoga. V votlinah severne Evrope (Norveška) so odkrili 4000 let stare risbe, ki kažejo lovce na smučeh, oborožene z loki in kopji. V 18. stoletju so prirejali na Norveškem kombinirana tekmovanja v smučanju in streljanju, kar pa je bilo bolj namenjeno vojaški izpopolnitvi ljudi in manj športnim namenom. V Skandinaviji se je razvijal predvsem patruljni tek na smučeh s puško in telečnjakom ter preizkusom streljanja ne le kot vojaška panoga, ampak tudi kot množična športna dejavnost.
Na Norveškem je bil ustanovljen prvi biatlonski klub leta 1861. V okviru ekshibicijskega sporeda olimpijskih iger leta 1936 in 1948 so pokazali patrulji tek in s tem želeli pokazati upravičenost uvrstitve biatlona na olimpijske igre. Šele leta 1960 je biatlon olimpijsko dozorel potem, ko se je odrekel svoje osnovne značilnosti vojaške discipline. Leta 1958 je bilo prvo svetovno prvenstvo v Avstriji, tekmovalci so prvič tekmovali v biatlonu na olimpijskih igrah leta 1960 v Squaw Valleyju, na olimpijski igrah leta 1992 v Albertvillu pa so prvič v biatlonu nastopile tudi ženske.
Smuči: biatlon uporablja standardne smuči za tek na smučeh, ki tehtajo približno 1250 g in so široke približno 5 cm. V začetku so biatlonci pri teku uporabljali paralelno tehniko, v 80. letih pa se je razvila drsalna tehnika (prosta tehnika)
Orožje : do leta 1977 se je uporabljala puška velikega kalibra, tarče so bile oddaljene 100 m za stoječi položaj ter 150,200 in 250 m v ležečem položaju. Od leta 1978 se uporablja malokalibrska puška teže od 3,5 do 6 kg. Uporaba polavtomatskega in avtomatskega orožja ni dovoljena. Od takrat je oddaljenost tarče vedno 50 m.
Strelivo : strelivo je kalibra 5,62 mm, izhodna hitrost ne sme presegati 380 m/s, hitrost se preverja v komori pri temperaturi med +15 do -10 stopinj celzija.
Tarče : tarče so okrogle in so oddaljene 50 m od mesta streljanja, sestavljene so iz petih črnih krogov na beli podlagi, pri streljanju leže je premer 4,5 cm, pri streljanju stoje pa 11,5 cm. Za vsako zgrešeno tarčo se mora preteči kazenski krog dolžine 150 m, v nekaterih disciplinah pa se k času prišteje dodatna minuta.
Discipline:
- tekmovanje posameznikov
Tek na 20 km (15 km za ženske) je najstarejša disciplina. Strelja se štirikrat, izmenično v ležečem in stoječem položaju, skupaj 20 tarč. Vsak zgrešeni strel prinese dodaten čas , običajno eno minuto, ki se prišteje k času teka. Tekmovalci začnejo tekmo v razmaku 30.sekund.
- sprint
Sprint za moške je dolg 10 km, za ženske pa 7,5 km. Strelja se dvakrat, najprej iz ležečega položaja in potem še iz stoječega, skupno 10 tarč. Vsak zgrešeni strel prinese kazenski krog dolžine 150 m. Prvih 60 tekmovalcev iz sprinta se neposredno uvrsti v zasledovalno tekmo.
- zasledovalna tekma
Na zasledovalni tekmi moški tečejo 12,5 km, ženske pa 10 km. Strelja se štirikrat, prva dva streljanja sta v ležečem položaju zadnja dva pa v stoječem položaju. Vsak zgrešeni strel pomeni kazenski krog, dodatnih 150 m.
- štafeta
V štafeti fantje tečejo 4 x 7,5 kilometra, ženske 4 x 6, vsak strelja dvakrat (leže in stoje). Start je skupinski, imajo pa tekmovalci na strelišču možnost poprav, saj imajo v magazinu poleg običajnih petih še tri dodatne naboje za poprave. Te morajo vstavljati drugega za drugim po vsakem strelu. Če tudi z njimi ne zadenejo tarče, morajo v kazenski krog. Start za prve tekmovalce v štafeti je skupinski, predaja se izvede z dotikom naslednjega tekmovalca na katerem koli mestu na telesu, opravljena pa mora biti znotraj vnaprej določenega 50-metrskega prostora. Prvo streljanje je na tarči, ki ima enako številko, kot je startna številka posamezne štafete, vsa naslednja streljanja so po trenutnem vrstnem redu tekmovalcev.
- mešana štafeta
V mešanih štafetah tekmujejo tekmovalci in tekmovalke skupaj. Ekipa je sestavljena iz dveh tekmovalcev in dveh tekmovalk. Pravila so ista kot pri klasični štafeti. Prve so na progi tekmovalke,sledijo jim moški,vsak teče po šest kilometrov, pravila streljanja so enaka kot pri klasičnih štafetah.
Svetovno prvenstvo v biatlonu poteka vsako leto razen v olimpijskem letu, svetovni pokal je vsako zimo. Med najbolj znana prizorišča tekem sodijo Hochfilzen v Avstriji, Nove Mesto na Češkem, Lahti in Kontiolahti na Finskem, Oberhof in Ruhpolding v Nemčiji, Holmenkollen in Lillehammer na Norveškem. V Sloveniji pa za biatlonsko središče velja Pokljuka.
Slovenski tekmovalec z največ dosežki na največjih tekmovanjih je sicer Jakov Fak, ki je po rodu iz Hrvaške, a ker je dolga leta vadil s slovensko reprezentanco, je sprejel tudi naše državljanstvo. Fak je postal tudi svetovni prvak leta 2012, ima pa tudi bronasto medaljo z olimpijskih iger v Vancouvru leta 2012. Slovenski tekmovalki z največ uspehi sta Andreja Grašič-Koblar ( 5. mesto na olimpijskih igrah v Naganu leta 1998) in Tea Gregorin (5. mesto na olimpijskih igrah v Vancouver leta 2010).
Najuspešnejši biatlonec vseh časov pa je Norvežan Ole Einar Bjordalen, ki je na olimpijskih igrah v Sočiju (2014) osvojil star že 40. let zlato medaljo v biatlonskem sprintu. Njegova zbirka medalj iz največjih tekmovanj pa je sledeča:
- olimpijske igre : 12.zlatih, 4.srebrne, 1.bronasta medalja
- svetovno prvenstvo : 14.zlatih ,10.srebrnih ,9.bronastih medalj
- svetovni pokal : 6x skupni zmagovalec
- število posamičnih zmag v svetovnem pokalu : 91
