Blagostanje v vsakdanjem življenju – to je naš cilj



Izbire delamo v vsakdanjem življenu, ne da bi se tega sploh zavedali. To pa tudi pomeni, da imamo nek cilj, ki nas vodi k neki dejavnost in prinaša določeno blagostanje. To je lahko negativno ali tudi pozitivno. V vsakem primeru je pogojeno z nekimi konkretnimi cilji m in nam ni vsiljeno »od zunaj«.

Smisel vsega tega je, da vsakokrat naredimo izbiro prostovoljno in z zadovoljevanjem naših želja oziroma uresničitvijo določene potrebe. Te nam v večini primerov prinesejo korist ali omogočijo nek napredek. Še več pa naredimo s tem, da se pri kakršnikoli izbiri ne ukvarjamo s preteklostjo, temveč se usmerimo v prihodnost. Poleg tega izbira ne daje »blagostanja« le posamezniku, ampak predvsem večjim skupinam (kot so na primer šola , podjetje, društvo, lokalna skupnost, in podobno…).

Kakšen pa je naš cilj?

Zanimivo je, da si pri izbirah ustvarjamo tudi nek svoj »svet kvalitet«. Kaj pa je to? To je vse tisto, kar nam  je v življenju predstavljalo lepo, ugodno, dragoceno, lepo in tako naprej. V tem našem svetu (tudi možganih) so shranjene vse lepe in pozitivne izkušnje, vse tisto, kar je vredno našega spominjanja. To pa se postopoma nato postopoma nalaga v naše možgane (kot na primer ljudje, stvari, kvalitete, vrednote, prepričanja, itd.). Skratka, lahko predstavljajo naš cilj delovanja.

To, kar se je »naložilo« v naše možgane se ponavadi v prihodnosti ne uresničuje tako, kot si največkrat predstavljamo. Lahko zaradi prevelikih lastnih potreb (preživetje, delo, zabava in podobno) ali pa tudi prevelikih pričakovanj naše okolice. Na koncu dobimo občutek, da se bo naš cilj s težavo uresničil in da se pričakovanja te širše okolice tudi ne bodo.

Enkrat (prej ali slej) se poleg teh pričakovanj prične še tekmovalnost in kdo je pri določeni stvari bolj oziroma manj uspešen. To sploh ni nič slabega, toda dojemanje teh tekmovalnosti je (žal) zelo različno. Včasih lahko privede tudi do konfliktov. Dejstvo je, da se premalo pogovarjamo in ne usklajujemo svoja različna stališča, prepričanja, navade in tako naprej…

Dosežen dogovor - to je naš cilj!
Dosežen dogovor – to je naš cilj!

Ha, sodelovanje

Kontrolo nad svojim vedenjem pa imamo le sami, torej tudi nad tem, da se začnemo pogovarjati in usklajevati ter posledično – sodelovati. Vedenje ima moč, da zadovoljimo naše potrebe in konec koncev dosežemo nek cilj. To pa najlažje naredimo na način, da svojo dejavnost usmerjamo tako, da ima od nje korist čim širši krog v okolici, kjer živimo.

Vse to ni povsem samodejno in potrebna sta dva dejavnika: spoštovanje in zaupanje. Spoštovanje do nekoga in do sebe gradimo s tem, da ga ob dobro opravljenem delu pohvalimo ter povemo, da smo s tem zadovoljni in da si v prihodnje še želimo sodelovanja z njim. Seveda to ne gre vsakokrat in za vsako ceno. Pomaga pa in ob tem prinaša še določeno blagostanje, saj je bil narejen določen cilj.

Problem nastane, ker iz tega spoštovanja delamo kar celo dramo. Kako? Sprašujemo se ali sem določeno stvar opravil dovolj dobro, kje sem ga zalomil in podobno. Pozabimo pa največkrat, da so okoli nas ljudje s katerimi sodelujemo in so sami sposobni čisto v redu  narediti vse stvari za katere prekomerno skrbimo.S svojimi izbirami bi lahko tudi vsi ostali dosegli primeren cilj, s katerim bi bila v večini primerov zagotovljena potreba širšega kroga. Medsebojno spoštovanje in zaupanje pa bi se v prid večjemu blagostanju samo še povečalo.

In za konec: kratko in jedrnato!

Vse okoli nas je tekmovalno naravnano. To ne pomeni, da ne dosegamo nobenega blagostanja in da cilj, ki smo si ga zadali ni dosežen. Problematičen je način. Nikjer ni zapisano, da se dosežki, uspehi in cilj, ki ga s tem dosegamo ne morejo narediti tudi drugače.

Lahko se. Potrebno je dopustiti, da pri svojih dejavnostih od časa do časa delamo napake.

Ko pa (in če) jo naredimo, jo tudi lepo priznajmo. Brez opravičevanja ali sramu. Napake delamo vsi, zato je bolje, da jih skušamo čim prej odpraviti in že narejeno postavimo na »višji nivo«. Naš cilj bo tako bržkone prej dosežen. Blagostanje, ki ga bo začutila naša okolica pa bo le-tej dalo nov zagon in več spodbude, da bo lažje sodelovala z nami. Oziroma z vsemi in ne le z nami!

Se še spomnite naslova tega članka? Blagostanje je naš cilj. Ta je odvisen od dobre volje, trdega dela, samospoštovanja, popravljanja napak… in stvari, ki so bile zgoraj opisane. Uspeh ne bo izostal. To tudi pomeni, da bodo koristi, ki jih prinaša dobro izveden cilj vidne daleč okrog nas. Kar spomnite se znanega reka: »dober glas seže v deveto vas«.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*