Kaj sploh je e-knjiga?
E-knjiga ali elektronska knjiga, ali celo digitalna knjiga, je besedilo v digitalni obliki, s slikami ali brez, katerega lahko beremo na elektronskih napravah. Elektronsko verzijo tiskane knjige lahko prebiramo na računalnikih, pametnih telefonih, iPadih, iPodih ali na Amazon Kindle – posebni napravi za branje e-knjig.
Kot že mnogokrat prej, se tudi zdaj pojavlja strah pred ‘izginotjem’ tiskane knjige s trdimi platnicami, saj so v prejšnjem stoletju verjeli, da naj bi jo izpodrinil radio, katerega naj bi kasneje izpodrinila televizija, vendar temu ni bilo tako. Res je, da smo velikokrat pozabili na kak produkt, oz. ga zamenjali z boljšim, npr: kasete so zamenjale gramofonske plošče, nato so namesto kaset prišli v uporabo cd-ji, te uporabljamo še danes, a velikokrat je lažje kup pesmi naložiti kar na USB ključek, kot pa le 20 na cd. Pa spomnimo se kasetofonov, nato cd predvajalnikov, mp3, danes pa iPodov, VCR kasete so bile zamenjane z DVD-ji, da ne govorim o telefonih z vrtečo številčnico, celo stacionarni telefoni so dandanes redkost, prenosni telefoni pa ‘must have’.
Letos mineva kar 25 let od začetka interneta, njegovo lansiranje je bilo namreč uradno leta 1989, čeprav ideja o svetovni komunikaciji med računalniki sega že v leto 1960. Leta 2012 je internet uporabljalo več kot 2,4 bilijona ljudi, kar je tretjina svetovnega prebivalstva, medtem, ko ga je v letu 1995 uporabljalo kar 100-krat manj ljudi. Zaradi interneta nam je veliko stvari postalo hitro dostopno – glasba, filmi, komuniciranje s prijatelji, novice, vsak dan se ustvarjajo nove službe, ter prav tako – knjige.
Včasih si, ko si moral napisati referat ali domačo nalogo, se odpravil v knjižnico, brskal po raznoraznih enciklopedijah, danes pa lahko to storiš le s pritiskom na gumb na Wikipediji, domača branja smo prepisovali med odmorom v šoli, danes pa preprosto obiščeš – Dijaški.net.
Kakšna je razlika v generacijah?
Generacija Y (ljudje rojeni med leti 1977 – 1994) smo generacija, ki je odraščala vzporedno z začetkom tehnologije, ki jo poznamo dandanes – začetek interneta, prvi mobilni telefon, prvi email, prvi SMS…vendar smo hkrati bili v stiku z knjigami s trdimi platnicami, igranje računalniških igric je pomenil občasen obisk v Slikarju. Generacija Z (ljudje rojeni med 1995-2012) pa je drugačna. Vse več otrok bere z elektronskih naprav, kar pa vpliva na način njihovega branja in sprejemanja informacij.
Način branja lahko razdelimo na dva dela; ‘deep’ in pa ‘surf’ branje. Ko beremo navadne knjige, se v zgodbo poglobimo, smo ‘ujeti v drug svet’ – deep oz. poglobljeno branje, medtem, ko pa beremo e-knjige, jih beremo na surf način – kar pomeni, da jih prebiramo le površno, oz. hitreje in na drugačen način.
Znanstveniki so naredili raziskavo o F obliki branja (F shaped pattern for reading) , F predstavlja besedo fast (hitro), je pa tudi oblika oz. način elektronskega branja. Npr: ko vpišemo določeno besedo v Google iskanje, nam ven vrže celo stran zadetkov, naslovov na to ključno besedo – naše oči večinoma ne preberejo vsakega naslova posebej in do potankosti, temveč švigajo po zaslonu z izjemno veliko hitrostjo, kar ustvari F vzorec branja. Najprej vodoravno preberemo par zgornjih vrstic, kar ustvari vrh črke F, nato se premaknemo bolj dol in začnemo drugo vodoravno branje, vendar preberemo krajši del kot pri prvem branju, nazadnje pa začnemo brati le podatke na skrajni levi strani, v navpičnem vzorcu. Zanimivo je, da preberemo tretjo besedo v vsaki vrstici precej bolj redko kot pa prvi dve. Seveda ne beremo vedno tako, a to je zelo pogosta oblika branja e-knjig in drugih elektronskih besedil. S takim načinom branja drugače procesiramo dobljene informacije – od odraslih pa do otrok, glavno vprašanje, ki pa se tukaj poraja pa je – ali bodo prihodnje generacije, ki bodo že kot otroci prišle v stik z e-branjem, informacije sprejemale slabše, ali le drugače?
Z načinom F vzorca branja, pa se lahko veliko naučimo tudi s prepoznavnostjo spletne strani – na Preberite.si, si veliko ljudi prizadeva, da bi bili njihovi članki uvrščeni čim višje v Google iskanju, zakaj pa je to pomembno? Če si pogledamo F vzorec branja, opazimo, da veliko ljudi ‘poskenira’ le prvo ali prvi dve najdbi, večina pa bo prebrala le prvo besedilo, ki ga je našla, drugo pa le ‘preletela’, če se sploh odloči za branje.
Kaj je boljše – e-knjiga ali knjiga s trdimi platnicami?
Zame ni nič boljšega kot crkljanje pod odejo in branje dobre knjige, občutek, ko v rokah držiš mojstrovino pisatelja ali pisateljice je prav poseben, še posebej pri ogromnih knjigah, ko te prevzame neizmerna hvaležnost za avtorjev trud in vztrajnost. Knjige imajo tudi zanimive dišave, še posebej stare knjige, pri katerih lahko skoraj vohaš razpadajoči vonj po mošusu, občutek papirja pod konicami prstov pa te prijetno spremlja skozi potovanje po drugem svetu.
Vendar veliko ljudi prisega na elektronsko branje. Zakaj? Ko bereš e-knjigo v javnosti nihče ne ve kaj bereš (zato mamicam ni treba zavijati platnic 50 odtenkov sive v časopisni papir), veter ti ne obrača listov, na plaži pa ti je ne more odpihniti, ni si potrebno lizati prstov ter obračati suhih strani, ki se iz neznanega razloga držijo skupaj, ne rabiš iskati vejic ali robčkov, da bi označil na kateri strani si ostal, na stran preprosto daš ‘zaznamek’, na morje ti ni treba vlačit 20-kilskega kovčka, ker si si izposodil deset knjig, saj jih imaš na elektronski napravi shranjenih 100, knjig ti nikoli ne zmanjka, ni potrebno iti v knjižnico, le preprost klik – in knjiga je tu.
Vendar kaj se zgodi, če se elektronska naprava zmoči? Zgubimo knjige, telefonske številke, glasbo slike…tehnologija je praktična, a imeti vso ‘življenje’ na eni napravici ni ravno…praktično. Veliko e-knjig je zastonj, a večina je teh, katerim so potekle avtorske pravice, zato je potrebno knjige kupiti preko raznih spletnih strani. Res je, da so elektronske knjige veliko cenejše od ‘navadnih’ (npr: neka knjiga s trdimi platnicami je v knjigarni 20 evrov, na internetu pa le 6 evrov), a 6 evrov za to knjigo pa 5 za drugo…se kaj kmalu nabere. Primerna ni niti svetloba z računalnika ali telefona, sicer nam omogoča tudi branje v temi, a nam precej razdraži oči.
Veliko ljudem, ki berejo e-knjige, je všeč preprostost digitalnega branja, a še zmeraj pogrešajo ’tisto nekaj’ kar bi jim dalo občutek prave knjige. Zakaj imajo tudi e-knjige možnost obračanja strani, kot da bi brali ‘navadno’ knjigo (ko obrnemo stran v e-knjigi se spodaj desno pojavi zavihek, kot, da bi obrnili pravo stran iz papirja)? Mnogi so mnenja, da so to ustvarili zaradi lažjega ‘prehoda’ s tiskane knjige na digitalno knjigo – kot pri prvih avtomobilih – ti so bili podobni kočijam, prav tako pa so imeli tulec za bič – čeprav ta nikakor ni potreben pri navadnem avtomobilu. Zanimivo je tudi, da so v prodaji spreji z vonjem po starih knjigah, da bi bilo branje e-knjige bolj ‘avtentično’.
Na Japonskem je zaradi hitrega načina življenja nastala ‘Keitai kultura’, kar v grobem prevodu pomeni – kultura prenosnih telefonov. Vsi smo že videli kako polni so japonski vlaki (obstajajo celo ljudje, ki so zaposleni posebej zato, da stlačijo vse Japonce na vlak, kateri so nato stisnjeni kot sardine), ljudje pa tam nimajo niti dovolj prostora, da bi lahko brali e-knjigo z večje elektronske naprave, kaj šele navadno knjigo, zato so ustvarili SMS romane. SMS romani so krajše zgodbe, objavljene po poglavjih, do katerih imajo Japonci dostop na mobilnih telefonih (pred kratkim je bila celo podeljena nagrada za najboljši SMS roman), saj imajo na vlakih le toliko prostora.
Amazon Kindle
Kindle je elektronska naprava, prek katere lahko beremo e-knjige. Na zaslonu je simuliran tiskan papir, lahko pa izbiramo med več odtenki sive, prav tako med več velikostmi pisave. Naprava nima ‘tipične’ računalniške osvetlitve, zato je ponoči tudi ne moremo brati (čeprav je v zadnjih modelih tudi vgrajena luč). Kindle uporablja brezžično povezavo, s pomočjo katere lahko kupujemo, beremo knjige, revije časopise in druga digitalna besedila, lahko si naredimo zaznamke, če ima Kindle tipkovnico lahko tudi napišemo kakšno pripombo, lahko si shranimo najljubše stavke iz besedil, če kakšne besede ne razumemo, pa jo lahko poiščemo v že vgrajenem slovarju. Teh naprav je seveda več vrst; Kindle Keyboard, Kindle Touch, Kindle Fire…
Poleg e-knjig, se pojavljajo tudi druge, nove vrste branja, ki pa znajo biti malo ‘odštekane’. Ena izmed teh je nova ideja (poskus) o ‘sensory fiction’ oz. ‘čutni fikciji’, pri kateri iščejo nove načine izkustva in ustvarjanja zgodb – ‘The girl who was plugged in’ (Dekle, ki je bilo priključeno) je način, oz. ideja o načinu branja s tem – da bi bili ljudje nekako – priključeni v knjigo. Sam način je malce bizaren, saj mora oseba nositi jopič prepleten z elektrodami, ki omogoča kontakt s knjigo – jopič zazna na kateri strani ste, in vam s pomočjo elektrod poskuša ustvariti podobno vzdušje (fiziološko) kot ga ima junak v zgodbi – jopič ima ogrevalno napravo, ki lahko lažje spreminja temperaturo na koži, vibracije vplivajo na bitje srca (hitrejše, če je junak vesel), ima tudi sistem ‘stiskanja’ – jopič ima napihljive blazinice, ki ustvarjajo lahek pritisk (če je junak prestrašen).
E-knjige se razvijajo in so vse bolj pogoste (dandanes vse več pisateljev dobi ponudbo za izdajo knjige v navadni in elektronski obliki, nekateri jo izdajo le v elektronski) in priročne, a prav tako je bilo z avdio knjigami, te sicer niso izginile, a tudi prav pogoste niso.
Zanimivo je, da so bili ob iznajdbi gramofona prepričani, da bo navadna knjiga šla v pozabo, ter, da bo postala aktualna ‘prastara’ avdio knjiga – na gramofonski plošči. Ljudje naj bi si prav tako izposojali te gramofonske knjige iz potujoče knjižnice – ‘knjižničar’ naj bi imel prenosni gramofon v katerem bi imel 10 različnih plošč, posameznik bi si lahko izposodil določeno avdio knjigo – dobil ‘prastare’ slušalke (ki so izgledale kot tulec za poslušanje sogovornika pri starih telefonih), in udobno užival ob zgodbi. Prav tako naj bi ljudje naokoli hodili z lastnimi prenosnimi gramofoni in slušalkami, kot starodavni iPod.
Dvomim, da bodo e-knjige nadomestile navadne knjige, saj je bilo slednji izumrtje napovedano že večkrat, a en najstarejših medijev prenašanja besede še kar vztraja.
