Pred mnogimi milijoni let seje začel oblikovati svet naših Alp. Močan prelom je ločil med seboj naše Karavanke, Julijske Alpe in Kamniške Alpe. Naravna ločnica, ki je nastala s prelomom, je Gornja savska dolina. V njej je izvir Save Dolinke, naše najdaljše reke, ki nastane iz dveh krakov: Save Dolinke in Save Bohinjke.
Po dolinah teh rek so v davni preteklosti potekale poti v različne smeri. Potem pa se je v dolino z gora zaril ledenik.Ko se je ledenik stopil,so dolino zasule ledeniške »groblje« in rečne naplavine. Reka si je zaradi teh ovir vrezala novo strugo. Vse do danes pa nam je ostal naš biser, Blejsko jezero.
Blejsko jezero je ledeniškega izvora, kar je prva njegova posebnost. Druga posebnost pa je otok v njem. Blejski otok je edini slovenski otok. Blejsko jezero je med turist, tudi izven naših meja,že zelo dolgo, dobro poznano, pa tudi množično obiskano. Na Blejskem otoku je cerkvica. V cerkvici je zvon . Med turisti, ki pridejo na otok in v cerkvico, skoraj ni nikogar, ki ne bi potegnil za vrv in pozvonil. O tem zvonu kroži legenda, da izpolnjuje želje ,da vsakemu, ki pozvoni in si zaželi ljubljeno osebo, zvon izpolni željo, da jo tudi dobi. Zato posebno med mladimi, ki še iščejo »tisto pravo«, ali »tistega pravega« ni obiskovalca, ki ne bi pozvonil.
Na blejskem otoku so arheologi odkrili tudi številne najdbe. Te tudi potrjujejo,da je bilo na otoku resnično staroslovansko svetišče boginje Žive, kar navaja v svoji pesnitvi naš največji pesnik, doktor France Prešeren. Našli pa so tudi več predmetov, ki so prav tako pomembni za razumevanje načina življenja naših prednikov. Že zaradi teh najdb se je vredno podati na Blejski otok, pa tudi zaradi doživetja vožnje nanj, s posebnim plovilom, značilnim le za Blejsko jezero.
Bled, po katerem je jezero dobilo ime, je starodavno mesto. Prvič je bilo omenjeno leta 1004. Nič manj zanimivo od jezera, ni mesto Bled in njegova okolica. Posebnost je tudi grad, zgrajen na živi skali, tik nad jezerom. Bled in Blejsko jezero, sta že dolgo znana turistična kraja. Turisti, ki ju obiščejo enkrat se radi znova vračajo, ne glede na letni čas. Poleti jih, jezero in mesto z okolico, očarata s svojo letno podobo. Ko pa mesto in okolico pokrije bela snežna odeja , pa nudita obiskovalcem neštete zimske radosti. Pravijo, da Bled obišče okrog osemdeset tisoč turistov, ki ostanejo dalj časa.
Drugi naš biser, ki že stoletja počiva med našimi vršaci, je Bohinjsko jezero. To je alpsko jezero. Je naše največje jezero, dolgo 4,5 km in globoko 45 m in v njem je 120 milijonov kubičnih metrov vode. Mnogi, ki se razumejo na to, pravijo, da je Bohinjsko jezero eno najlepših alpskih jezer.
Bohinjsko jezero pa je ohranjeno mnogo bolj, kot Blejsko jezero, v svoji prvotni in naravni obliki. Njegovi okoliški prebivalci so si prizadevali, da se ne bi spremenilo in niso dovoljevali preveč posegov okrog njega.
Tudi področje mesta Bohinj je bilo naseljeno že davno. V času, ko so naši predniki spoznali železovo rudo in so jo iskali v gorah okrog današnjega Bohinja, so tudi poselili to področje. Privabila so jih nahajališča železove rude v osrčju planin. Zato so tudi v okolici Bohinja in Bohinjskega jezera odkrita številna arheološka najdišča. Eno takih pomembnih najdišč je Ajdovski gradec, ki ga omenja dr. Prešeren v svoji pesmi.
V Bohinju in okolici se je v davnih časih močno razmahnilo iskanje železove rude in fužinarstvo.Posledica tega pa je bilo veliko zvišanje gozdne meje na okoliških gorah. Saj so les porabili za topljenje rude. Na gorah pa so ostajale goličave, rane, ki so rabile mnogo časa, da so se nekoliko zacelile. Ko so se najdišča rude izčrpala in peči za topljenje rude ugasnile, so se prebivalci usmerili v kmetovanje. Toda pogoji za kmetovanje, niso bili posebno ugodni. Pridelki so bili skromni. Še kolikor toliko je uspevalo gojenje živine. Za to so izkoriščali gorske pašnike. Še sedaj najdemo kot dokaz temu in hkrati posebnost , pastirske stanove na planinah, ki so nanizani v vrstah.
Druga posebnost kmetijskih zgradb v teh krajih, pa so dvojni kozolci.
Za ta predel naše domovine, ki mu tudi pravijo Bohinjski kot, pa velja še ena, vremenska, značilnost.Tukaj zelo pogosto in iznenada dežuje. Eden izmed glasbenih ansamblov tega kraja poje, da »v Bohinju ma dež ta mlade«.
Kdor želi bolj mirno in naravno okolje za svoje »dopustnikovanje« , se bo ob Bohinjskem jezeru in v njegovi okolici, prav gotovo dobro počutil in užival. Tudi tukaj lahko najde vsak kaj za svojo dušo. Razen jezera je precej arheoloških najdišč in zanimivosti ter rastlin, ki jih v ostalih krajih naše domovine ne najdemo.
Truditi pa se je potrebno, da vso to enkratno lepoto obeh delov naše domovine in obe jezeri, ohranimo čimbolj pristni in neizumetničeni , saj sta prava naravna bisera. Kot taka sta privlačna za turiste . Ta bisera naj ostaneta taka kot sta, naravna dota našim zanamcem.
