Brezdomstvo vsekakor ni pojav sedanjega časa, je pa vsekakor pereč problem današnje družbe. Problem tako za brezdomce kot tudi za tiste, ki to problematiko rešujejo, uspešno ali neuspešno, to pa naj vsak sam presodi. O tem lahko govori in piše tisti, ki je v tej situaciji ali pa je to uspešno premagal. Kaj ti bo brezdomec rekel, ko ga boš vprašal, kako živi. Začne se z odgovorom, da si nima kje kave skuhati in začeti dan s svojim obredom. Verjetno lahko na to odgovorite, pač naj neha piti kavo. Kot brezdomec pokimaš in se ponižno prikloniš, ker v tej družbi nisi vreden osnovnih življenjskih pogojev, tako da si pač zjutraj ne boš skuhal kave in začel dneva, tako kot je treba.
Pustimo na stran luksuzno dobrino, kot je kava in se osredotočimo na tiste osnovne dobrine, ki pripadajo vsakemu živemu bitju, to so voda, hrana, topla obleka, dostop do sanitarij in ne nazadnje doma, kjer imaš lahko vse to na enem mestu. Da pač lahko funkcioniraš v tej družbi, kjer niso lačni, žejni, jih ne zebe, so umiti in imajo svoj prostor, kjer se lahko skrijejo pred vsemi, ko želijo biti sami. Kot brezdomec se pač nimaš kam skriti oziroma nimaš svoje baze, kjer lahko rečeš, no tukaj je pa vse prav in na svojem mestu. Tako pač je in na to se navadiš, saj verjetno nisi edini, ki je pristal na cesti in skuša preživeti.
Ko človeku vzameš tisto osnovo, ki pomeni stabilnost v življenju, mu vzameš možnosti za normalen razvoj, tako materialen kot tudi duhoven. Res je, brez denarja se ne da plačati najemnine in stroškov, zato je ceneje, če živiš na cesti. Na cesti ni pomembno, od kod si prišel, kaj si bil pred tem, kakšno službo si imel, katero šolo si naredil, na cesti si brezdomec, skupek mesa in kosti, ki ni vreden doma. Nekaterim je težko razumeti, da se to lahko zgodi vsakomur, ne glede na to, da danes imajo svoje stanovanje ali hišo, redno službo, ki jim to omogoča, posledično pa tudi pravico nastopati v družbi kot večvreden subjekt. Ponižanja, žalitve, fizični napadi, onemogočen dostop do hrane in vode in toplega doma, na to naj se pripravi vsak, ki bo zaradi teh ali drugačnih razlogov prisiljen okusiti brezdomstvo.
No, saj se navadiš, jih poslušaš in si misliš svoje. Nočejo razumeti, da brez službe nikoli ne boš prišel do doma in te nočejo zaposliti, da delaš za denar, tako kot vsi ostali. Brezdomstvo največkrat hodi z roko v roki z alkoholom in drogami. Pameten brezdomec se tega izogiba, saj ti to zamegli razum in oslabi nagon, nagon po preživetju. Pameten brezdomec bo iskal službo toliko časa, dokler je ne bo našel, saj je samo to izhod iz te bedne situacije. Brezdomstvo ni za neumne ljudi, saj je na cesti ogromno pasti in nevarnosti, ki prežijo na vsakem koraku.
Brezdomec lahko tudi zboli, neverjetno, tudi on je samo človek. Kaj komu pomaga pri ozdravitvi, vsak zase ve, če je uspel na cesti ozdraveti. Vendar je malo takih, večina se nikoli ne pobere in si z alkoholom in drogami samo podaljšujejo agonijo oziroma stik z realnostjo, da so samo brezdomci. Vendar pravijo, da se da vsak problem rešiti, ampak ne s pomočjo državnih ustanov, saj tam nimajo posluha za to, oni so tam, da prerazporedijo humanitarna sredstva in vzdržujejo ˝socialni mir¨. Ravnajo po načelu, da so vsi brezdomci enaki in veljajo za vse ista pravila. Vendar to ni pravično, saj pameten brezdomec išče rešitve in se skuša iz tega brezizhodnega položaja rešiti. Zakaj mu ne pomagajo?
Pred kratkim so podpisovali peticijo za legalizacijo konoplje, vendar je vlada predlog zakona ovrgla, saj naj bi se zdravstvene težave ljudi z uporabo povečale in ne zmanjšale, tako kot so predlagatelji zakona skušali prikazati. Kot brezdomec imaš veliko prostega časa in si večino časa opazovalec, ker se v te igre nočeš spuščati, saj imaš sam dosti svojih problemov. Hočeš, nočeš, ti si na cesti in alkohol in droga sta okrog tebe, na tebi je, kakšen odnos si boš ustvaril do teh stvari, zdravilen ali destruktiven. Pravijo, da vsako zdravilo pomaga, če ga pametno uživaš, torej naj predlagatelji tega zakona povejo, kolikšna je prava merica te zdravilne rastline. Tako bi bilo lažje ugotoviti, komu bi bila ta zdravilna rožica pravično dodeljena in bi z zdravilom ravnal pametno, namesto da bi prišlo do zlorabe. Roko na srce, zakaj tako grdo ravnati z zdravilom in s tem kratiti pravico bolniku z rakom ali kakšno drugo za zdaj neozdravljivo boleznijo. Vsi bi kadili, ampak samo zato, da bi bili zakajeni, ne zato, da bi ozdraveli. Žalostno je, da se večina ne ustavi samo pri konoplji, vendar posežejo tudi po trdih drogah, iz tega se pa še nihče ni rešil. Torej je potrebno dobro premisliti, komu dodeliti dostop do tega zdravila in komu ne.
Kdaj bo to zdravilo legalno in kako bo mogoče do njega priti, se za zdaj še ne ve. Brezdomcu bo pa pomagala že skodelica tople kave in odprt pogovor, v katerem je mogoče zaslediti besede spodbude, da se bo to težko obdobje enkrat končalo in bo lahko užival v udobju lastnega doma.
