Ker sem v Srbiji živela celih 9 let in sem še vedno povezana s srbsko kulturo, upravičeno lahko rečem, da v tamkajšnji deželi obiski pravzaprav izražajo običaj, saj so se do danes obdržala nenapisana pravila obiskov in se smatrajo kot zelo pomemben način vzdrževanja socialnih stikov.
V Sloveniji trdno velja, da če želimo koga obiskati, ga moremo prej vprašati in se dogovoriti za datum in uro. Zaželjeno je, da se najavimo vsaj en dan prej, če pride do kakšne spremembe, pa moramo to čimprej sporočiti gostitelju, da lahko morebiti prilagodi svoje načrte. Prav tako moramo povedati, če bomo prišli sami ali s partnerjem ter če bodo z nami otroci.
Ni zaželjeno, da število prihajajočih ne omenimo ali pripravimo bilo kakšno presenečenje, za katero gostojoči ne ve. Skušamo se izogniti uri, ki je značilna za kosilo, da ne motimo prijatelja med jedjo. Darila gostitelju prinesemo le če se zares dolgo nismo videli ali pa če gre za posebno priložnost. Takrat ponavadi prinesemo buteljko vina, za katero pazimo, da ni najcenejša in slabše kakovosti, bombonjero ali rože, vendar če pridemo kam praznih rok, nas ne bo nihče postrani gledal, saj se obdarovanja v vsakdanjem življenju ne pričakuje. Če smo bili na morju ali na počitnicah preden smo prišli na obisk, je lepo prinesti kakšen spominek kot je magnet, vendar le bližnjim prijateljem in sorodnikom.
Z lahkoto opazimo, da v Sloveniji živimo v zelo hitrem tempu in imamo veliko obveznosti zaradi katerih smo manj družbeno aktivni in prikrajšani za človeške stike. Celo moderno je biti tako zaposlen, da si ne moreš vzeti uro za spontano kavico s prijateljem, a vendar nekako imamo vedno čas za prebijanje ur na socialnih omrežjih. Seveda je virtualni svet zajel večino populacije v razvitem svetu, a vendar se še najdejo kotički, v katerih je druženje v živo še vedno priljubljeno in celo zaznamovano s tradicionalnimi običaji.
Med temi kotički je med drugimi Srbija, kjer ljudje še vedno hodijo tudi nenapovedano na obiske, ki so kar pogosti. Medtem, ko bi v Sloveniji zelo čudno gledali prijatelja, ki bi nam prišel iznenadoma na vrata in si mislili o njem, da je vsiljiv, je v Srbiji to znak pozornosti in spoštovanja, saj se je nekdo spomnil na nas in nas prišel obiskat, četudi je le bil v bližini in se ustavil za nekaj minut da nas pozdravi. Seveda se tudi v Srbiji prav tako obiskujejo po vnaprejšnjem dogovoru, medtem ko je ura za obiske vedno prava. Namreč redkokdaj boste slišali, da pa je žal že prepozno in da morejo domov, če ste recimo zunaj. Tudi trgovine in gostinski lokali imajo daljši delovni čas, kar je odraz živahnejše kulture. Če pripeljete s seboj prijatelja, ki ga morda gostitelj ne pozna, ga bo vesel in to vzel kot priložnost za razvoj novega prijateljstva. Če imajo ravno takrat ko pridete kosilo, vam bodo z veseljem pristavili krožnik in ponudili več kot lahko pojeste.
Posebnost, ki daje obiskom tradicionalen pridih, pa je prinašanje daril gostitelju. To so imenovane “vrečke”, – tudi če je navadna plastična, bo vredu-, ki vsebujejo kakšno malenkost. Najpogostejša darila vključujejo kavo, sok in kekse. Če so v gospodinjstvu otroci se jim prinese čokolada ali vsaj lizika. V primeru, da se niso utegnili ustaviti v trgovini, se otrokom da denar, da si sami kupijo kakšno sladkarijo. Ko smo na obisku se gostu vedno ponudi kava, sok in pa kaj za prigriznit, zato se tudi odnesejo praktična darila in vzajemno daš to kar dobiš. Nič neobičajnega ni, če gostu zmanjka kave ali nima keksa na zalogi in pošlje otroka po nakup v bližnjo trgovino. Prav verjetno bi doživeli tudi, da vam tudi kaj skuhajo, spečejo, pripravijo žar, ponudijo vloženo zelenjavo, ki je vedno pri roki, čeprav bi rekli da niste lačni. Kozarec vložene zelenjave vam še ponudijo za domov, pa še krožnik peciva za otroke. Če dobite kaj na krožniku ali v posodi za domov se spodobi, da naslednjič vrnete posodo skupaj s hrano in ne vrnete le praznega krožnika.
Obdarovanja so lahko tudi solidarna, ne da bi koga užalili, saj lahko prijatelju v stiski priskrbimo kakšno osnovno živilo, kot je sladkor, moka ali olje. V nasprotnem primeru pa marsikdo, ki si ne more privoščit raje ostane doma, da se ne bi osramotil, če bi prišel praznih rok in tudi ne vabi k sebi ljudi, saj bi mogel naslednjič odidi k njim in kaj darovat. Sicer se splošna živila prinašajo tudi v dom, kjer je pred kratkim družinski član umrl in tako simbolično pokažemo, da imajo našo podporo. Izguba družinskega člana pomeni tudi finančno izgubo in jim na takšen način lahko pomagamo.
Prinašanje “vrečk” smatrajo kot izraz spoštovanja prijateljstva ali sorodstva in kot vrsto zahvale, da smo lahko prišli na obisk v njihov dom. Čeprav vedno sledi odgovor na darilo v stilu “ni vam bilo treba” se domačini počutijo spoštovane zaradi te preproste geste, ki nas spominja, da je vzdrževanje stikov zelo pomembno, da so zdrava prijateljstva tisto kar šteje v življenju in da naj na človeka ne bi gledali preveč samoumevno.
