Česar nas niso naučili v šolah…pa bi nas morali!



Ko sem začela brati tole knjigo nisem ravno vedela kaj pričakovati – z razmišljanjem avtorice sem se srečala prvič, a se bom zagotovo še kdaj. Knjiga namreč osvetli nekatere kotičke, ki si jih mi, ki še nismo v lastnih poslovnih vodah (se pa z njimi sicer spogledujemo), ne znamo ravno dobro predstavljati-kljub temu, da smo bili pri pouku med pridnejšimi. Pa tudi trenutno stanje v šolah trdno postavi na realna tla in ugotovimo, da živimo v šolskem sistemu, ki je krepko za današnjim časom. Saj se bo posodobil, ne rečem, a morda na napačen način (da bi pametne tablice nadomestile lastno pisanje z roko in razvoj kreativnosti preko pisanja in čečkanja po zvezku? NO WAY!).

Petra Škarja Česar nas niso naučili v šolah

Navedla bom nekaj svojih misli, ki sem jih preko branja povezala z realnimi primeri iz življenja, ob branju sem se namreč spomnila na svojo mlajšo sestro, ki je zdaj že v pred-pubertetnem času. Ko je bila še malo mlajše dekletce smo poslušali samo »šola to, šola ono, ne maram počitnic, itd…«. Sedaj pri 12-tih letih v času ocen in učenja na dnevnem redu že novembra poslušamo kako komaj čaka počitnice-poletne! Drugače je ustvarjalna, rada riše in sama kaj izdeluje in najverjetneje bo nekoč super uspešna kozmetičarka ali pa vizažistka.

Mislim, da veste kam ciljam.

Potem mi je na misel prišel mlajši brat, ki bo kmalu končal srednjo šolo. Zadnja leta osnovne šole smo z njim namreč imeli resne probleme, ker je bil v konfliktu ali z učitelji ali pa z učenjem na splošno, ker ga ni zanimalo. Vse kar je bilo za oceno smo z muko spravili iz njega. Ko pa je bilo treba napisati npr. domišljijski spis ali izdelati nekaj z rokami pa je mali blestel in samo spraševali smo se, kam gre ta volja in želja, ko se je potrebno nekaj naučiti na pamet. Ko pa je mali prišel v srednjo šolo smeri, ki si jo je izbral sam, se je stanje znatno popravilo pa čeprav je poleg tega zamenjal še domač kraj za dijaški dom. Začel je pridobivati lepše ocene, sodelovati s profesorji in z veseljem hoditi k praktičnem pouku in praksi k delodajalcu. In mulc bo verjetno prej dobil delo, ki ga veseli, kot jaz, ki sem pridno čepela v klopi in ravnokar diplomirala. Veste kaj želim povedati?

Trenutni sistem šolanja lahko ubije marsikatero ustvarjalno dušo, ki bi lahko svoj prosti čas zapravila koristneje kot pa z dobesednim »piflanjem«, ki ti v večini primerov ne koristi dokler ne razumeš čemu je namen.

Ob tem se spominjam ur angleškega jezika, ko smo se prvič srečali z glagoli-tistimi nepravilnimi, ki jih dobiš na dveh straneh »pa se nadudlaj do petka«. Znala sem jih na pamet pa črkovati tudi, a ko smo prišli do uporabe v stavkih-poraz. Zdaj mi je jasno; nihče mi ni znal na preprosti način razložit časovnega sosledja, ki ga tukaj enostavno moraš poznati, da lahko glagole pravilno uporabljaš.

»Znanje matematike je v življenju bolj uporabno kot znanje angleškega jezika«. To mi je takrat, ko sem za svojo poklicno maturo raje izbrala angleščino kot matematiko, zabrusil profesor-seveda matematike. Hm, če človek rad potuje in dela na recepciji hotela tako kot jaz, angleščina kar prav pride in to je danes minimum. Oboje je pomembno in tako tudi vpliva na nadaljnji razvoj človeškega intelekta na svetovni ravni, zato negirati eno ali drugo res nima smisla. Bi pa preko korenov in Pitagorovega izreka povprečnemu turistu težko razložila kako kam pride in koliko ga stane nočitev.

In kaj smo se danes naučili?

Šolskemu sistemu manjka pestrosti, več čustvene inteligence in gledanja na otroka kot posamezen individuum. Dokler bodo učenci in dijaki vpeti v kalupe »idealnega poslušalca, ki samo sedi in kima«, ne bodo mogli biti pripravljeni na poslovni svet oziroma bodo vanj stopali plaho in negotovo, vedno v strahu pred izzivi. Saj ni nikogar, ki bi jih usmerjal in razmišljal namesto njih. Tako pa na tem področju ne preživiš. Knjiga mi je tudi pokazala, kako biti samozavestna v čemurkoli, razumeti razlike v moškem in ženskem poslovnem delovanju, kako pomembna sta sprostitev in gibanje po napornem dnevu, da lahko človek sploh prestane vse psihofizične napore današnjega življenjskega ritma.

In tega me je naučila Petra Škarja-in ne šola.

In dala mi je misliti.

2 komentarja

  1. Marija Cilenšek

    Svet se vrti s svetlobno hitrostjo naprej, naše šolstvo pa je še vedno iz časov Marije Terezije. Žal, moramo to nadoknaditi starši. Če želimo, da naši otroci uspejo preživeti v današnjem svetu.

  2. Dijana Kajin

    Knjiga je res super, berljiva, zabavna in kar je najpomembneje-da ti misliti!

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*