Čivava

Čivava je dobila ime po mehiški pokrajini Chiuaua. Po nekaterih legendah naj bi Čivave gojili Indijanci v prehrambene namene.

Lastnosti:

Čivava je najmanjši pes na svetu, saj tehta največ 3 kilograme, najmanjši pa niti kilogram. Spada v skupino družinskih psov. Čivavo prepoznamo po velikih okroglih očeh, velikih štrlečih ušesih, pokončnem dokaj visokem repu, globokih prsih, hrbtu v ravni črti. Za Čivavo je značilna tudi nezaraščena lobanja (kot pri otrocih, katerim se pa kasneje popolnoma zarase). Zanjo je značilno tudi pogosto tresenje. Tresenje je predvsem posledica občutljivejšega živčevja. Zaradi svoje majhne teže, se trese tudi zaradi mraza. Zato predlagam, da psa oblačite. Vendar se moramo zavedati, da je Čivava samo žival in ne modni dodatek.

Značilno je tudi majhno število mladičev-povprečno 2, osebno pa poznam tudi primer, ko je samička skotila 7 mladičev, vendar je le-to prej izjema kot pravilo. Opozoriti velja, da zaradi svoje majhnosti psička težko sama skoti, zato je pogosto potreben carski rez. Med pogostejšimi težavami je tudi rast zob. Poznamo veliko primerov, ko je za to potreben operativni poseg. Drugače pa Čivave ne potrebujejo posebne nege, morda velja omeniti le pravočasno oziroma redno striženje nohtov. S pravilno prehrano (briketi za Čivave), kot pri drugih psih, poskrbimo za normalno nego, rast in ohranjanje zdravja. Nič pa mu ne škodi oziroma celo priporočam občasno dodajanje jogurta, kuhanega nesoljenega riža ali piščanca. To velja za vse pasme, posebej mladičke.

Vrste Čivav:

Čivave se med seboj ne razlikujejo le po velikosti, ampak tudi po barvi dlake. Poznamo črne, bele, rjave čivave ipd. Po dolžini dlake pa lahko izbiramo med dolgo in kratkodlakimi. Več je kratkodlakih, čeprav se trenutni trend nagiba v drugo smer.

Prednosti:

Na podlagi lastnih izkušenj, je Čivava za hišnega ljubljenčka prava izbira. Menim, da so njene prednosti naslednje: zaradi svoje majhnosti jo lahko vzamemo povsod zraven-v trgovino, na dopust, v službo v kolikor je to mogoče, ker ne potrebuje veliko gibanja, je ta pasma zelo primerna za v stanovanje, zelo malo poje (je pa zelo izbirčna), kar nam omogoča da pri hrani privarčujemo, se ne veliko goli, je zelo družabna ipd.

Slabosti:

Kot lastnica Čivave lahko povem, da ne najdem kakšnih bistvenih slabosti te pasme. Mogoče moti nekatere to, da lajajo in so zelo posesivne. Moj Bono (tako mu je ime) je že od malih nog veliko med ljudmi, zato je socializiran in skorajda ne laja.

Torej ni razloga, zakaj se za to pasmo ne bi odločili, razen če vam seveda ni všeč po videzu.

Vsem, ki se navdušujete za to pasmo svetujem, da se pred nakupom dobro pozanimajo o prodajalcu. V današnjem času polno tehnologije, družabnih omrežij, interneta ipd. to ni težko. Pogosto namreč poslušamo zgodbe o preprodajalcih, še posebej malih pasem. Verjamem, upam in si želim, da bi vsak za ljubljenčka raje imel zdravega psa, kot invalida, pa čeprav bo zanj plačal kakšen euro več. Realne cene na slovenskem trgu se za Čivave brez rodovnika gibljejo od 300 do 500 eurov, cene Čivav z rodovnikom pa se gibljejo od 1.000 eurov navzgor. Uradnih rejcev Čivav z rodovnikom v Sloveniji ni prav veliko in jih boste na internetu zlahka našli.

Sama sem si želela velikega psa, vendar glede na to da živim v stanovanju, rada pohajkujem in obiskujem tuje kraje, si boljšega psa ne bi mogla izbrati. Tako lahko rečem, da sem poleg psa dobila še najboljšega prijatelja.

Če koga še kaj zanima o tej pasmi, naj članek komentira in mu bom z veseljem odgovorila na še kakšno dodatno vprašanje.