Človekove pravice so po mojih opažanjih najbolj splošen pojem v sociali. Ker se vsi prištevajo k tej obliki življenja , saj na planetu Zemlja niso sami, si tudi vsak po svoje razlaga pojem človekovih pravic. Verjetno je veliko odvisno od tega, kot kakšen človek se predstavljaš okolici in kako te le-ta dojema. Torej, če smo vsi ljudje, nam vsem pripadajo določene dobrine, ne glede na to, koliko denarja v fizični obliki posedujemo tisto obdobje. Ministrstva se ukinjajo in ustanavljajo, nikoli se ne ve, kateri tat bo zasedel funkcijo, kjer se razporejajo finančna sredstva. Govorimo o tiranstvu, modernem tiranstvu, kjer kot glavni filter za opredelitev in razporejanje populacije uporabljamo denar. Marsikdo se hoče izogniti odgovornosti, ki mu jo nalaga določeno delovno mesto.
Kdo je varuh človekovih pravic? Vprašajte ga, koliko življenj je rešil in zagotovil preživetje in obstoj te vrste na planetu Zemlja. Dovolj je izkoriščanja, saj na koncu zmaga egoizem. Pomagaj si sam, državne inštitucije so tukaj samo zato, da legalno perejo denar. Saj ti ljudje dejansko ne počnejo nič drugega, kakor pa izdajajo odločbe in se pogovarjajo po telefonu. Kje je tu zaslužek in doprinos k višini BDP-ja v državi Sloveniji? Kakšno dobrino oni prodajajo, da bi jih mi potrebovali? ˝Socialni mir˝ je kompromis, ko je volk sit in koza cela. 78,79% rešitev še ni 100% rešitev.
Kot varuh človekovih pravic mora biti pripravljen vsakomur prisluhniti in nato skupaj z njim poiskati ustrezno rešitev za njegove probleme. Vsak problem je rešljiv, tako kot je vsaka poteza pri šahu narejena zato, da se zadeve spremenijo. Spet tukaj nastopi pasivnost, ki botruje tej miselni igri. Pa tudi zaslužka ni nobenega, saj najbolj pomembno v življenju je, da imaš službo. Brezdomstvo je resen problem in vedno več ljudi se izogiba tej tematiki. Torej, rešiš problem in si poiščeš službo. Kot vsak kvantni skok, natančen, planiran, prekvalificiran in samoiniciativen.
Primer številka ena kršenja človekovih pravic se je zgodil osebno meni. Ker sem zaradi nezmožnosti plačevanja najemnine v višini 250 evrov ter tekočih stroškov v višini 100 evrov pristala na cesti, sem najprej iskala rešitev pri za to odgovornih inštitucijah. Šla sem direktno do direktorja Centra za socialno delo v Kranju, gospoda Marjana Podbevška, vendar se je zataknilo pri tajnici. Ko sem vprašala, če bi lahko govorila z direktorjem, mi je dejala, da moram biti naročena na sestanek, saj tak je sistem. Dejala sem, naj mi dogovori termin, namesto tega pa mi je dala številko tajništva in rekla, naj pokličem za termin, čeprav sem jaz osebno stala pred njo v pisarni. Kakšen nesmisel…Omenjena kršitev definitivno ni edina, vendar se mi ne da več pisati.
Ko sem se odločila napisati članek o kršenju človekovih pravic, nisem vedela, da bo mogoče na koncu to postala prva knjiga, ki jo bom objavila. Saj materiala za pisanje je več kot dovolj. Lahko jo poimenujete tudi biografija ženske, ki se je nehote znašla na cesti. Vendar sem jaz načela, da je treba stvari razložiti na kratek in vsem doumljiv način, zatorej bo blog ravno dovolj. Obstaja nekaj socialnih omrežij na internetu, kjer ljudje dejansko spremljajo aktivnosti svojih povezav oziroma kontaktov. Vse se začne z poslano prošnjo za odobritev prijateljstva.
Če si vzamete čas in preberete vseh pet člankov, ki sem jih objavila, me lahko spoznate, saj so napisani na podlagi osebnih izkušenj. Na vas pa je, da presodite, v kolikšni meri so bile moje pravice kršene. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas.
