Coca-Cola in Red Bull sta eni izmed najbolj uspešnih in poznanih blagovnih znamk na svetu. Obe pijači nas spremljata že kar nekaj časa (razvoj Coca-Cole se je pričel leta 1885, začetki pijače Red Bull pa segajo v leto 1976). Skozi ta čas sta si obe blagovni znamki nakopali precejšen kup kontroverznosti, predvsem na račun negativnih učinkov na naš organizem. Medtem, ko se v nekaterih takšnih člankih skriva vsaj delček resnice, pa obstajajo razne govorice, ki (če jim verjamete) označijo zgoraj omenjena napitka kot nevarno snov, ki je zasnovano kot kakšno kemično orožje.
Eden takšnih »člankov« je usmerjen predvsem v Coca-Colo, Pepsi, Cockto, ter nasploh vsako pijačo za katero ste mislili, da je zgolj »nedolžna« sladka pijača, ki vsebuje CO2. Ta članek je verjetno marsikdo prejel po elektronski pošti:
- »Če daste zrezek v skledo napolnjeno s Coca-Colo, bo le-ta v dveh dneh izginil.
- Coca-Cola namreč vsebuje fosforno kislino. Njen pH je 2,8. Takšna kislina lahko raztopi žebelj v približno štirih dneh. Fosforna kislina tudi črpa kalcij iz kosti in prispeva k povečanju osteoporoze.
- Tovornjaki, ki razvažajo koncentrat Coca-Cole uporabljajo označbo, ki je rezervirana za zelo jedke snovi.«
O Coca-Coli obstaja toliko govoric, da bi lahko temu posvetili še par poglavij. Da, Coca-Cola vsebuje kislino – tako, kot tudi mnogo drugih stvari, ki jih jemo, ter pijemo (svež pomarančni sok, na primer, vsebuje več kisline). Ključnega pomena je, da ta kislina ne bo naredila luknje skozi naš želodec. Takšni izdelki se po navadi zelo slabo prodajajo.
Res je tudi, da tovornjaki, ki prevažajo prej omenjen koncentrat, uporabljajo oznako za jedke snovi – zato, ker imajo opravka s koncentratom, ne s samo Coca-Colo. Potemtakem bi bilo pitje viskija škodljivo predvsem zato, ker je vnetljiv.
Če lahko Coca-Cola naredi luknjo v našem črevesju, kdo ve, česa vsega je zmožen Red Bull?
Če gre verjeti naslednjemu članku, ki prav tako kroži po spletu, lahko pripelje celo do možganskega tumorja.
- »Ste se kdaj spraševali, kaj je v pločevinki Red Bulla? Drobni tisk navaja številne sestavine. Med njimi je umetno izdelani stimulant razvit v zgodnjih 60-ih letih s strani ameriške vlade.
- Glukoronolakton je bil prvič uporabljen v Vietnamskem konfliktu za povečanje morale med vojaki, ki so trpeli zaradi stresa in utrujenosti. Stimulant so po nekaj letih prepovedali, zaradi smrtnih žrtev in več sto primerih možganskega tumorja.
- Članek, v reviji British Medical Journal, je pokazal vedno večje število primerov, ki vključujejo enake stranske učinke. Vsi bolniki so redno pili Red Bull. Trenutno je varnost glukoronolaktona pod drobnogledom v vsaj treh večjih evropskih državah.«
Skoraj vsaka beseda v tem članku je laž. No, morda z izjemo tega, da Red Bull vsebuje glukoronolakton.
Glukoronolakton ni izumila ameriška vlada, saj je naravno prisoten v telesu. Članek iz revije British Medical Journal prav tako ne obstaja. Pločevinka Red Bulla vsebuje 600 mg glukoronolaktona, kar je približno 250-krat več, kot ga proizvede telo. Kakšne so torej posledice? Nihče ne ve. Razlog za to je predvsem premajhno število raziskav v to, kaj v resnici glukoronolakton sploh počne. Ne vemo še niti, če nam dejansko daje energijo. Enako velja za drugo glavno sestavino – tavrin (zanj vemo le, da izvaja ugoden občutek pri preprečevanju sladkorne bolezni in, med drugim, pomaga pri prebavi).
Kako nam torej pločevinka Red Bulla da takšno eksplozijo energije? Podrobneje si oglejte količino sladkorja in kofeina na etiketi. Če iščete razlog, zakaj ne piti takšnih pijač, uporabite raje tega.
