Ali na delovnem mestu kdaj pogrešate empatijo, povezanost z ljudmi, pogovor, sproščene odnose? So ljudje sicer prijazni, vendar nič kaj prilagodljivi in timski? Še vedno manjka nekaj, kar bi vas spodbudilo k večjemu zadovoljstvu na delovnem mestu?
Že davno so minili časi, ko ob omembi dela ali službe pomislimo le na fizična in miselna opravila. V ospredje stopajo nova merila in pravila o izbiri pravih ljudi na prava delovna mesta. Pri tem pa igra osrednjo vlogo čustvena inteligenca. Ta nima skoraj nič skupnega z našim znanjem, predvsem ne s tistim šolskim. Seveda je pri delu pomembno tudi strokovno znanje, prav tako inteligentna sposobnost, vendar pa so osebne kakovosti in lastnosti tiste, ki določajo našo tržno vrednost na delovnem mestu. Te najdemo pod pojmom čustvena inteligenca, ki zajema empatijo, prilagodljivost, prepričljivost in še marsikaj.
Kaj pravzaprav je čustvena inteligenca? Daniel Goleman, eden vodilnih avtorjev področja osebnostnega razvoja, pravi, da čustvena inteligenca pomeni sposobnost prepoznavanja lastnih čustev in čustev drugih, sposobnost osebnega motiviranja in obvladovanja čustev v nas samih ter v odnosih z drugimi. Če torej čustvena inteligenca med drugim pomeni tudi sposobnost sporazumevanja, spretnost uravnavanja medosebnih odnosov in empatijo, je to tisto, kar si želite, da bi bila stalnica tudi v vašem delovnem okolju? Je zdaj kaj bolj jasno, zakaj je čustvena inteligenca tako pomembna tudi na delovnem mestu?
Čustvena inteligenca je pridobljena
Čustvena inteligenca vodi v sposobnost nadzorovanja svojih čustev, pa tudi čustev drugih. Gre za prirojene zmožnosti, ki jih z učenjem in izkušnjami razvijamo v čustvene sposobnosti: samozavedanje, samoupravljanje, motivacija, empatija idr. Dobra stvar tega je, da čustvena inteligenca ni dedno pogojena, pač pa gre za naučeno sposobnost. To pomeni, da se je lahko naučimo kadarkoli. Dejansko se jo vedno učimo in jo razvijamo. Izkušnje ter s tem naraščajoča spretnost v empatiji, obvladovanju svojih čustev in osvajanju družbenih spretnosti omogočajo, da se naša čustvena inteligenca stopnjuje.
Čustvena inteligenca je torej ključ do uspešnosti podjetja. In ker je čustvena inteligenca sposobnosti, ki se jo je mogoče naučiti, imajo vsa podjetja in seveda tudi vsi posamezniki možnost za njeno uspešno razvijanje, kar pomeni tudi izboljšanje kakovosti medsebojnih odnosov, to pa vodi v višjo storilnost in s tem uspešnost organizacije.
Čustvena inteligenca in spol
Seveda smo vsi že kdaj slišali, da je kakšno delo primernejše za ženske oz. za moške. V fizičnih lastnostih res obstajajo razlike, mimo katerih ne moremo, vendar pa smo si pri čustveni inteligenci ženske in moški veliko bolj podobni, kot si mislimo. Najprej se moramo zavedati, da čustva in čustvena inteligenca niso ista stvar. In predpostavka, da so ženske bolj čustvene, zato je njihova čustvena inteligenca višja, tako ne drži. Res je, da se ženske v povprečju bolj zavedajo svojih čustev, imajo večjo zmožnost empatije in so spretnejše pri medosebnih odnosih, vendar to ne pomeni, da čustvena inteligenca pri moških ni razvita. Nekateri moški imajo višjo zmožnost empatije kot večina žensk. Hkrati pa imamo ženske, ki obremenitve premagujejo enako dobro kot čustveno najmočnejši moški. Za moške namreč velja, da bolj zaupajo vase, se lažje prilagajo, so bolj optimistični in uspešnejši pri obvladovanju stresa kot ženske. Ko pa potegnemo črto, ugotovimo, da zmogljivosti in slabosti pri ženskah in moških ne izstopajo, torej je čustvena inteligenca pri obeh spolih približno enaka. Tako tudi na delovnem mestu ne moremo trditi, da je ženska primernejša za neko delo kot moški ali obratno, saj je čustvena inteligenca predvsem stvar posameznika kot osebe in ne glede na spol. Tega bi se morali zavedati tudi delodajalci.
Čustvena inteligenca podjetij ali čustveno inteligentna organizacija
Sposobnost poslušanja in sporazumevanja, timsko delo, medosebna učinkovitost, samoobvladovanje, volja za osebnostni razvoj, prilagodljivost, organizacijska učinkovitost so ene izmed najpomembnejših lastnosti, ki jih delodajalci vse pogosteje iščejo pri svojih zaposlenih. Mnogo starejši delavci imajo navadno težave z razumevanjem koncepta, da je čustvena inteligenca danes pomembnejša od izobrazbe in strokovne usposobljenosti, pa tudi od inteligence. Vendar je dejstvo, da za uspeh ni dovolj le visok inteligenčni kvocient ali izredno strokovno znanje. Pomembne so osebnostne lastnosti. Pomembna je čustvena inteligenca.
Čustveno inteligentna organizacija zagovarja določene vrednote, ki jih tudi upošteva. Te vrednote so skupne vsem v podjetju, njihovo priznavanje pa temelji na čustveni samozavesti vseh članov organizacije. Tu igra odločilno vlogo čustvena inteligenca posameznika. Vsakdo se je že kdaj srečal z jezo ali slabo voljo nadrejenega ali sodelavca. In to je stresel na vas ali skupino sodelavcev. To govori o pomanjkanju čustvene inteligence, ki odločilno vpliva na večjo ranljivost organizacije.
Čustvena inteligenca obsega sposobnosti, ki niso merljive z IQ testi. In dejstvo je, da mnogi ljudje z visokim inteligenčnim kvocientom, katerih čustvena inteligenca pa ni visoka, delajo za ljudi z visoko stopnjo čustvene inteligence in morda ne tako visokim IQ-jem. Pomembno je namreč, da organizacija pri svojih zaposlenih upošteva dejstvo, da je čustvena inteligenca pomemben del posameznikove ustreznosti za neko delo. Pri posamezniku so tako pomembni zavedanje, obvladovanje in spodbujanje sebe, empatija in družbene spretnosti. Tak čustveno inteligenten posameznik bo znal dobro sodelovati z drugimi, jih morda tudi voditi, motivirati, jim pomagati, reševati morebitne konflikte na delovnem mestu in tako poskrbeti, da bo delovna klima pozitivna, s tem pa delovna uspešnost optimalna. Tak posameznik je za organizacijo zelo dragocen, in to zato, ker je njegova čustvena inteligenca visoko razvita. S svojim ravnanjem in odzivi pozitivno vpliva tudi na ljudi okrog sebe. Vsi vemo, da so zaposleni najpomembnejši člen organizacije, to pa pomeni, da so zadovoljni zaposleni dobri zaposleni, ki dobro opravljajo svoje delo, posledično pa je dobra tudi organizacija. In kot zdaj že dobro vemo, je naša čustvena inteligenca sposobnost, ki jo lahko uspešno razvijamo in s tem osrečimo sebe in druge.
