Čustvena inteligenca



Koncept čustvene inteligentnosti je izreden način za redefiniranje sodobnih spoznanj pri odkrivanju vrednot, ki se v nas ali drugih izražajo s čustvi. Temeljna teza, preko katere se lahko čustvena inteligenca definira je v tem, da so čustva pomemben vidik naše realnosti, pri čemer ne gre ne le za lastna čustva ampak tudi čustva ostalih tako ali drugače vpletenih. Iz tega sledi, da imajo lahko le tisti, ki upoštevajo vse te vidike stvarnosti, dobro predstavo o realnosti, ki je podlaga za ustrezno ravnanje. Čustva so za poznavanje sebe izredno pomembna, prav tako za poznavanje drugih. Salovey je na primer definiral pet spretnosti čustvene inteligentnosti. Poznavanje lastnih čustev, ki je bistveno za poznavanje samega sebe. Ravnanje s čustvi pomeni, da lahko človek vpliva na lastna čustva, kot tudi na njihovo izražanje. Samomotivacija pomeni kanaliziranje emocionalnih vzburjenj v energijo za akcijo, usmerjeno k želenim ciljem. Prepoznavanje tujih čustev je četrta spretnost, ki omogoča dobro razumevanje psihološkega dogajanja pri drugih in dobre kontakt z drugimi. Urejanje odnosov pa je spretnost, s katero lahko vplivamo na emocionalna stanja drugih ljudi. (Milivojevič, 2008, str. 244 – 245)

Čustvena energija je energija, ki jo posameznik potrebuje za spopade s stresom, razočaranji, pritiskom, nesoglasji… Če je ima veliko, je posameznik navadno zelo dejaven in na ta način lahko premaguje pogoste strese. Na delovnem mestu se “količina” čustvene energije, ki jo zaposleni premore, kaže v njegovi počasnosti oziroma živahnosti. (Cvu, 2011)

Čustvena napetost se meri po stopnjah. Stopnja čustvene napetosti nam pove, koliko se človek prepusti nelagodnim občutkom. Čustvena napetost je skupek dejavnikov (zunanjih in osebnih), ki v določenem trenutku pestijo človeka. Zaradi negativnih dejavnikov se stopnjuje napetost v telesu in lahko moti telesno delovanje. Sproščeni ljudje so mirni, ne vedejo se prisiljeno, odločanje jim ne dela težav. Ne razjezijo se hitro, jeze ne zadržujejo v sebi. Čustveno napeti ljudje si zelo prizadevajo za delovno uspešnost. So bolj storilnostno usmerjeni kot sproščeni ljudje. (Cvu, 2011)

LASTNOSTI ČUSTVENE INTELIGENCE

Izraz »čustvena inteligenca« se je v psihologiji pojavil v letu 1990, ko sta ga uporabila ameriška psihologa Peter Salovey in John Mayer. Ta pojem poenostavljeno opredeljuje čustvene lastnosti, pomembne za uspeh tako v zasebnem kot tudi poslovnem življenju. Med temi lastnostmi so (Shapiro, 1999, str. 20):

  • Empatija – temelji na zavedanju sebe. Čim bolj smo odkriti do svojih čustev, tem bolj jih znamo razbrati pri drugih, kot tudi pri sebi. (Goleman, 1997, str. 121) Preprosto povedano je empatija zmožnost posameznika, da se postavi v kožo/čevlje drugega.
  • Izražanje in razumevanje občutkov – je spretnost, ki jo je potrebno obvladati in se posledično znati izraziti, razumeti sebe in druge.
  • Nadziranje razpoloženja – pomeni vedeti in znati oceniti kdaj je pravi čas za vzpostavitev neke situacije, spremembe v okolju, izraz posameznega čustva. Posameznik, ki se na primer na resnem sestanku hihita in nenehno pregleduje telefon na primer, ne obvlada nadziranja svojega razpoloženja.
  • Neodvisnost – predstavlja dovolj visoko stopnjo zaupanja posameznika vase, da se čuti sposobnega živeti sam in ne biti odvisen od drugih v njegovi neposredni bližini. Pomeni tudi na nek način biti samozavesten in znati postaviti glas zase, predstaviti svojo idejo ter preceniti dobro/slabo in tako pomagati tudi drugim ob izražanju lastnih idej.
  • Prilagodljivost – v tehničnih vodah predstavlja fleksibilnost, upogljivost, prožnost in elastičnost. Tako je tudi pri razumevanju pojma v konceptu čustvene inteligence. Gre za zmožnost sprejemanja drugih in njihovih idej, in zmožnost vrednotenja in ocenjevanja, da kot posameznik ne poteptamo vsega kar ostali naredijo/rečejo/pokažejo na drugih čustvenih poljih.
  • Občutek priljubljenosti – občutek, ki ga posameznik dobi, ko je v stanju popolnega samozaupanja vase, hkrati pa ga pri delovanju glasno in jasno podpira tudi okolica.
  • Reševanje medosebnih težav – sposobnost, ki je mešanica empatije, sočustvovanja in zmožnosti samoocenjevanja in ocenjevanja čustev drugih.
  • Vztrajnost – je v fiziki lastnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti (Wikipedija, 2011). To definicijo lahko enostavno apliciramo tudi v psihološke bode in poglede na posameznika.
  • Blagohotnost – je lastnost posameznika, ki drugim ne želi slabega.
  • Prijaznost – je za nekatere prirojena lastnost za druge pa na žalost nikoli osvojena vrlina. Definitivno pa se prvi v življenju na čustvenem področju bolje znajdejo.
  • Spoštovanje – je čustvo,ki ga subjekt občuti do osebe, za katero je prepričan, da ima kakšno visoko kvaliteto. Medtem, ko je ljubezen odnos do celotnega drugega bitja, je spoštovanje odnos do njegovih delnih kvalitet. V kolikor posameznik to čustvo čuti do samega sebe gre za samospoštovanje. (Milivojevič, 2008, str. 722)

Na delovnem mestu pa na stopnjo čustvene inteligence vplivajo še (definitivno so vse te lastnosti pomembne tudi v vsakdanjem ciklu življenja posameznika):

  • Optimizem
  • Samospoštovanje
  • Predanost delu
  • Natančnost
  • Želja po spremembi, pogumu, odločnosti, samouveljavljanju, strpnosti, družabnosti in obzirnosti (Blackboard, 2011)

KONCEPT ČUSTVENE INTELIGENTNOSTI V POSLOVNEM PROCESU

V kolikor želi posamezno podjetje ali organizacija delovati na čustveno inteligentnem področju je naprej pomembno, da se vrednoti, ki jih le ta zagovarja in način dela uskladita. Seveda se morajo z vsemi vrednotami organizacije ali podjetja poosebiti tudi zaposleni ali ostali vključenji v poslovno življenje subjekta (na primer prostovoljci v nevladnih organizacijah). Strateški načrt organizacije mora imeti čustveno poslanstvo; torej jasno opredeljen občutek za dobro, preko katerega tim spoznava, da je vse kar počne vredno njihovega truda. Delo v podjetju ali organizaciji, kjer je poleg številk zaključnega računa pomembna še socialna ali katera druga družbeno odgovorna komponenta je že sama po sebi moralno in fizično ohrabrujoča. Na žalost pa temu posveča pozornost premalo organizacij, oziroma se vodje le teh pomena družbene vključenosti in razvijanja čustvene inteligence vključenih posameznikov koz individuumov in tudi kot celote ne zaveda. Merila za vključevanje in razumevanje pomena spodbujanja čustvene inteligence v organizaciji/podjetju so pokazala, da se vrzeli kažejo predvsem pri zavedanju čustvenosti, izpolnjevanju ciljev, prilagodljivosti, sposobnosti nadzorovanja sebe, poštenosti, optimizmu, empatiji, zavzemanju za različnost, poslovodni razgledanosti, vplivnosti in navezovanju odnosov.  Pomen naštetih spretnosti pa je za vsako organizacijo lahko zelo visok, v kolikor se le ta potrudi in ciljno dela na odpravljanju vrzeli. (Goleman, 2001, str. 303 – 306)

Podlaga za kvalitetno timsko delo, pa so vse zgoraj omenjene predpostavke, saj lahko ekipa le na ta način deluje usklajeno in v smeri napredka. V primerih, ko se v timu pojavi čustveno manj inteligentna oseba, lahko le ta povzroči zastoj razvoja in zniža pozitiven naboj čustvene inteligence tima in posledično celotno storilnost.

Ključno vprašanje, ki si ga lahko zastavimo pri spodbujanju skupne čustvene inteligence temelji na dejstvu, da lahko skupina doseže višji IQ, kot pa posameznik z najvišjih IQ v skupini. Vprašanje se torej glasi: »Kaj vpliva na to?«. Izjemna skupinska storilnost poveča tako imenovani skupinski IQ, ki je celotna vsota izjemnih nadarjenosti vsakega posameznega člana skupine, s katerimi v polni meri prispeva k skupini. Ko so skupine najuspešnejše, so rezultati večji kot seštevek – postanejo zmnožek. Izjemne nadarjenosti enega člana namreč spodbujajo k doseganju najboljših rezultatov. Med spretnostmi v storilnosti, ki so za vsako delovno okolje pomembne:

  • Ustvarjanje vezi (vzdrževanje koristnih odnosov)
  • Pridruženost in sodelovanje (usklajenost dejavnosti z drugimi in usmerjenost k skupnim ciljem)
  • Timske sposobnosti (ustvarjanje sinergije pri izpolnjevanju skupnih ciljev)

(Goleman, 2001, 222 – 226)

Razlika med lastnostmi vodje in tradicionalnim managerjem nam razkriva, da sta čustvena inteligenca in vodenje resnično tesno povezana. Vodenje postaja čedalje kompleksnejše in vse bolj usmerjeno v sodelovanje. Vodje v svoje delo vključujejo čustveno inteligenco, ki je podlaga za ustvarjanje tesnih in nekonfliktnih odnosov, kjer lahko izmenjava informacij in usklajevanje nemoteno potekata (Cvu 2011). Glede na podane opcije na spodnji sliki se ocenjujem kot vizionarski tip vodje. Ker pa se je seveda težko popredalčkati samo v en tip, bi temu dodala še mentorski tip in pa slog demokratičnega vodenja.

Vodstveni slogi po Golemanu

Zajeta slika

Vrednote, ki so bile razkrite ob analizah in raziskavah uspešnih čustveno inteligentnih organizacij so predvsem praktični pristopi v upravljanju s človeškim kapitalom – zaposlenimi. Gre za:

  • Ravnovesje med načrtovanjem človeške in finančne ravni podjetja,
  • Zavezanost temeljni strategiji organizacije,
  • Podžiganje spodbude k povečanju storilnosti,
  • Odkrito sporazumevanje in vzpodbujanje zaupanja zastopnikov delničarjev,
  • Vzpostavljanje odnosov v podjetju in zunaj njega, s katerimi si pridobimo konkurenčno prednost,
  • Sodelovanje, pomoč in enakopravna udeležba pri razdeljevanju sredstev,
  • Tekmovalna vnema in želja po nenehnem napredovanju.

(Goleman, 2001, str. 322 – 324)

V svetu, ko se vse digitalizira in hitri je izrednega pomena to, da znamo ohranjati zdrava človeška čustva, saj nam lahko brez teh življenje postane popolni »brezsmisel«. To pa vodi v čustva z negativnim nabojem, kar v razvoju človeštva definitivno ne more pomeniti nič dobrega. Spodbujanje aktivnega državljanstva, družbena odgovornost in vključevanje posameznika v politične odločevalske procese so le posamezni ukrepi, ki dejansko gradijo na tem, da se posameznik že od malega nenehno vključuje v družbo na različne načine in tako gradi na višanju ravni svoje osebne čustvene inteligence. Teorija tropov pa nas konec koncev pripelje do tega, da se ljudje z višjo čustveno inteligenci in posledično družbeno odgovornostjo med sabo prepoznajo in združujejo in tako kot možna ekipa delujejo proti tistim, katerih življenjski slog še vedno sledni »liniji najmanjšega upora«. Le to pa bo v človeški vrsti ohranilo nek zdrav razum in pozitiven pogled in preprečilo naše samouničenje.

VIRI 

  1. Blackboard (2011) Elektronski vir: http://blackboard.doba.si/webapps/portal/frameset.jsp?tab_tab_group_id=_2_1&url=%2Fwebapps%2Fblackboard%2Fexecute%2Flauncher%3Ftype%3DCourse%26id%3D_862_1%26url%3D [dostop: 18. aprila 2011]
  2. Cvu (2011) Elektronski vir: http://cvu.gess.si/gobecnews/data/cvzu/321_ustvena_energija.html [dostop: 19. aprila 2011]
  3. Goleman, D. (1997) Čustvena inteligenca, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana.
  4. Goleman, D. (2001) Čustvena inteligenca na delovnem mestu, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana.
  5. Milivojevič, Z. (2008) Emocije, Psihopolis Institut, Novi Sad.
  6. Shapiro, E. L. (1999)  Čustvena inteligenca otrok, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana.
  7. Wikipedija (2011) Elektronski vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Vztrajnost [dostop: 18. aprila 2011]

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*