Človek se lahko hitro znajde v hudi zagati, če mu na primer grozi tožba…. Kaj je pametno storiti, na koga se obrniti? Za nasvet in nekaj besed o sebi smo poprosili gospoda Damirja Trkmiča.
Kako ste začel s svojo potjo? Kako da ste se odločili za ta poklic?
‘Ta ideja mi je bila blizu že v otroštvu, poklic mi je bil že takrat zelo zanimiv, že v osnovni šoli in po koncu osnovne šole sem se odločal, kaj bi bilo najbolje se vpisati – zato sem se vpisal v gimnazijo v Celju, družboslovna smer. Takrat sem že vedel, da se bom vpisal na študij prava.’
Kakšni so bili vaši začetki?
‘Po diplomi na pravni fakulteti je bilo potrebno narediti državni pravosodni izpit. Po diplomi sem se sicer najprej zaposlil na višjem sodišču v Celju, kot sodniški pripravnik. Tam sem bil pripravnik 2 leti. Potem pa sem opravil državni pravosodni izpit. Ta izpit ti da možnost, da delaš kjerkoli v pravosodju. Sodišče, tožilstvo, odvetništvo in državno pravobranilstvo in na področju notarstva. Vseh 5 vej. Potem sem pot nadaljeval na sodišču v Šmarju pri Jelšah, kjer sem se zaposlil kot strokovni sodelavec. To se sedaj imenuje pravosodni svetovalec; na tem sodišču sem delal do leta 2003. V začetku 2004 pa sem postal odvetnik v Celju.’
Kaj po vašem mnenju loči dobrega od slabega odvetnika?
‘Ta razlika bi bila najprej zaupni odnos med odvetnikom in stranko. V kolikor zna odvetnik vzpostaviti pravilni zaupni odnos do stranke, vidi tudi širšo sliko in potem zna najti boljšo rešitev. Na podlagi tega si odvetnik pridobi čim več podatkov o tem, kje tiči problem med dvema strankama, ki sta v sporu in nato je njegova naloga, da najde prave rešitve in jih predlaga sodišču, da v tej pravi smeri presodi. Tudi sodnik včasih ne opazi vseh nepravnih predpisov, zato mora biti odvetnik zares pozoren na to, kaj bi bila tista ustrezna rešitev. Odvetnik si mora v prvi vrsti vzeti čas za stranko, jo poslušati, da čim več izve o njej, o njenem problemu, potem pa si mora zopet vzeti čas, da zadevo preštudira in potem zopet si vzeti čas za ponovni posvet, da stranki obrazloži kakšne so možnosti. Ne pa samo zato, da stranki izstavi račun in zadev temeljito ne preuči. Pred vsako obravnavo se bi moral dober odvetnik dobro posvetovati s stranko že prej in ne 5 minut pred obravnavo, saj tako stranke ne more dobro zastopati.’
S katerimi primeri se vi največ ukvarjate?
‘V zadnjih 12 letih sem najbolj specializiran iz področja odškodninskega prava – torej na področju delovnih nesreč, prometnih nesreč in poškodb na javnih mestih, kakor tudi poškodb na zavarovanih zasebnih prostorih. Poleg tega področja pa delam tudi zapuščinske postopke na sodiščih. Predlagal bi bralcem, če nastane spor v krogu zakonitih dedičev (npr. če nekdo umre)- v takšnih primerih je zelo priporočljivo, da se dediči obrnejo po pravni nasvet na odvetnika. Dober odvetnik jim bo povedal, kdo ima pravico do dedovanja. To bo odvetnik odločil pred pričetkom sodniške razprave. Tudi povedal jim bo, kaj se lahko deduje, kakšni so zneski in koliko jih bo približno sam sodni postopek stal.’
Kaj bi želeli sporočiti bralcem?
‘Bralcem bi za zaključek sporočil, da v zadnjih letih precej ljudi išče odgovore na pravne probleme na internetu, na različnih spletnih straneh in velikokrat sami ne pridejo do pravilnih odgovorov. Zakoni so napisani. Dober pravnik pa jih mora znati uporabiti na dejansko podlago, ki je sporna. Ljudje iščejo po napačnih vsebinah in skorajda vedno pridejo do napačnih odgovorov in nimajo nič od tega, da brskajo po internetu po zakonih sami.’
Kot je poudaril že gospod Trkmič, je modro posvetovati se s pravnikom o svojih pravnih težavah in ne iskati rešitve na medmrežju. Gospod ima za sabo že precej izkušenj in zagotovo ve, o čemu govori. Zato je zagotovo bolj rentabilno nameniti honorar izkušenemu odvetniku, kot je gospod Trkmič, kot pa zapraviti celo premoženje na lastno pest.’
