Te dni je marsikdo v svojem poštnem nabiralniku našel Obvestilo o podatkih o nepremičninah in informativno izračunanem davku na nepremičnine. In skoraj ni ga človeka, ki bi ga ta pošta posebno razveselila. Gre namreč za novi davek, s katerim bo država skušala tudi nekoliko zapolniti denarno luknjo v proračunu. In tako uvaja novi davek na nepremičnine, ki ga ureja Zakon o davku na nepremičnine in je začel veljati 1. 1. 2014. Vendar se že pojavljajo težave.
Do zdaj je davčno zakonodajo na področju nepremičnin urejalo veliko različnih zakonov, kar je povzročalo nejasnosti in zmedenost pri davčnih zavezancih. Velika težava obstoječega davčnega sistema je namreč bila, da ni poznal enotne obdavčitve vseh nepremičnin. Zato v svoji osnovi davek na nepremičnine ni napačen, saj naj bi to stanje uredil in poenotil ter tako nadomestil davek na premoženje, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in začasni davek na nepremično premoženje večje vrednosti. Ministrstvo za pravosodje kot glavna razloga za davek na nepremičnine navaja poenotenje sistema obdavčitve nepremičnin z obdavčitvijo vseh nepremičnin, ne glede na rabo in vrsto lastništva, ter povečanje prihodkov. Novi davek na nepremičnine tako zasleduje načelo zakonitosti in preglednosti, saj se sistem ureja enotno v enem zakonu in z jasnimi pravili za vse davčne zavezance. Najočitnejša neenotnost med obstoječimi dajatvami na nepremičnine je bilo določanje davčne osnove. In glede na izkušnje preteklih dni, ko so lastniki nepremičnin prejeli obvestila o informativnih izračunih davka, lahko rečemo, da tudi novi davek na nepremičnine s tega zornega kota ni kaj dosti boljši. Davčna osnova je še vedno velika težava, ki jo bo nekako treba rešiti. A ni edina.
Na kaj se opira davek na nepremičnine?
Davek na nepremičnine zajema vse nepremičnine, ki so 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirane v registru nepremičnin oz. izpolnjujejo pogoje, da bi tam morale biti evidentirane (ZDavNepr, 3. člen). Sama definicija nepremičnin je zelo široko opredeljena, saj vključuje vse vrste stavb in vse vrste zemljišč. Do tu so stvari še bolj ali manj jasne in razumljive. Zapleta pa se pri davčnih zavezancih, še bolj pa pri davčni osnovi.
Davčni zavezanec je vsak lastnik ali solastnik nepremičnine, ki je kot tak evidentiran v registru, in sicer 1. januarja oz. v letu pred letom, za katerega se odmerja davek. Težave tako tu predstavljajo neurejena lastništva nepremičnin. Davek na nepremičnine je še pred veljavo sicer spodbudil nekatere lastnike, da so vknjižili svojo lastninsko pravico, vendar pa se je izkazalo, da je še vedno precej tudi tistih, pri katerih se zemljiškoknjižno stanje iz nekega razloga ne ujema z dejanskim.
Davek na nepremičnine kot davčno osnovo vzame posplošeno tržno vrednost nepremičnine, ugotovljeno s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin. Tržna vrednost je razvidna iz registra nepremičnin, za katerega je pristojna Geodetska uprava. Ta register nepremičnin pa je problematičen. Tu namreč niso vsi podatki o vseh nepremičninah, veliko je nepopolnih, nekateri so celo napačni.
Podatki so napačni, kaj pa zdaj?
Potem ko ste prejeli Obvestilo o podatkih o nepremičninah in informativno izračunanem davku na nepremičnine, ga najprej natančno preglejte in preverite, ali so podatki pravilni. Če opazite napačne podatke ali druge pomanjkljivosti, do najkasneje 31. marca 2014 sporočite pravilne podatke in tako vplivajte na davek na nepremičnine. Za to imate na voljo več načinov:
- lahko obiščete spletno stran geodetske uprave, kjer najdete navodila in pojasnila za spreminjanje podatkov in uporabite spletni program »Spreminjanje podatkov registra nepremičnin« na e-prostor.gov.si, kamor vstopite s kodo, navedeno na vašem obvestilu;
- lahko izpolnite vprašalnik registra nepremičnin, do katerega dostopate na spletnem naslovu e-prostor.gov.si – izpolnjene vprašalnike nato po pošti pošljete na katero koli območno geodetsko upravo;
- lahko pa zadevo uredite z elaboratom geodetske storitve;
- lahko osebno obiščete območno geodetsko upravo.
Vsekakor je priporočljivo, da pred obiskom območne geodetske uprave pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 22 15, na kateri se lahko naročite za obisk. Pri tem pa lahko obiščete katero koli območno geodetsko upravo in ne le tisto, ki deluje na območju, kjer leži vaša nepremičnina.
Poleg tega na tej telefonski številki lahko najdete tudi strokovnjaka, ki odgovarja na vprašanja, povezana z davkom na nepremičnine.
Podatki, ki jih ne morete urejati neposredno na geodetski upravi
Vseh podatkov pa ne morete spreminjati neposredno z zgoraj omenjenimi možnostmi. Če dejanska raba ne ustreza navedeni, ta podatek lahko uredite le s predložitvijo ustreznih dokazil.
Za spremembe podatkov o površinah in uporabnih površinah delov stavb potrebujete ustrezna dokazila. Vse podatke, ki so prevzeti iz zemljiškega katastra in katastra stavb, je namreč mogoče spreminjati le pri teh organih in ne v registru nepremičnin. To pa zahteva geodetsko storitev. Tako lahko podatke iz evidenc omenjenih katastrov urejate na geodetskih podjetjih, ki vam pripravijo ustrezen elaborat.
Podatke o lastninski pravici, osebnih služnostih, osebnih podatkih, etažni lastnini ipd. urejate na Zemljiški knjigi. Prijave prebivališča urejate na upravnih enotah, namensko rabo zemljišč pa na občini. Dejansko rabo zemljišč, tudi vodnih in neplodnih, urejate na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, zadeve v povezavi z gozdovi na Zavodu za gozdove Slovenije. Za urejanje številk stanovanj v evidencah geodetske uprave in njihovo označitev se obrnite na upravnika večstanovanjske stavbe. Davek na nepremičnine pa predvideva tudi znižanje invalidnim osebam, kar urejate na davčni upravi.
Šele po pridobitvi vseh ustreznih dokazil lahko spreminjate podatke in tako vplivate na davek na nepremičnine.
Prve spremembe zakona že tu
Davek na nepremičnine te dni precej razburja, vendar pa je vprašanje, ali bo Zakon o davku na nepremičnine sploh obveljal oz. v kakšni obliki. Vlada je 27. 2. že uvedla nekatere spremembe zakona. Poenotila je stopnjo obdavčitve za rezidenčne in nerezidenčne nepremičnine na 0,15 %, zemljišča za gradnjo stavb pa ovrednotila kot nezazidljiva stavbna zemljišča.
Poleg tega je ustavno sodišče zadržalo izvajanje zakona, in sicer v delu, ki se nanaša na izdajo davčnih odločb. Do končne odločitve ustavnega sodišča tako odločbe o davku na nepremičnine ne bodo smele biti izdane. Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je v zakonu toliko protiustavnosti, da ga bo treba razveljaviti, se lahko zgodi, da nas davek na nepremičnine letos še ne bo udaril po žepu.
V vsakem primeru pa bodite mirni in strpni, saj je v podobnem položaju kot vi še veliko (so)lastnikov nepremičnin, ki prav tako želijo stvari urediti pravočasno in uspešno.
