Ko se popotnik odloči raziskati Kras – eno najbolj slikovitih pokrajin v Sloveniji – ga tja nedvomno privabijo lepote podzemnega sveta, kamniti arhitekturni detajli ter kulinarične dobrote kot sta pršut in kraški teran. Ta pokrajina, ustvarjena s stoletja dolgim preigravanjem kamna in vode, v sebi skriva mnoga čudesa. Na njenem skrajno vzhodnem delu, kjer se podoba kraškega sveta že prepleta z vplivi sosednjih Brkinov, leži gručasto naselje Divača. Obdana z najlepšimi kraškimi jamami, sotesko reke Reke, vasicami pred burjo skupaj stisnjenih hiš in visokim pogorjem Vremščice, je odlično izhodišče za odkrivanje lepot tako Krasa kot Brkinov. Ne glede na to, ali se na potep odpravite peš, na kolesu ali pa si pokrajino ogledate kar iz zraka, vas pestrost naravnega in kulturnega sveta ne bo pustila na cedilu. Prav tako kot nikoli ne razočarajo lokalna gostišča, ki so tako med domačini kot obiskovalci iz sosednje Italije znana po odlični hrani.
V naselje se je najbolj enostavno pripeljati kar z vlakom. Divača je sicer pomembno prometno križišče med obalo in njenim zaledjem ter notranjostjo, svoj sodoben razvoj in izgled pa naselje dolguje prav razvoju železniškega prometa. O slednjem priča muzejska parna lokomotiva, ki ob boku stare vodne postaje stoji na ogled prav na postaji. Ob pogledu na okoliške stavbe iz klesanega kamna kot sta čuvajnica in postavljalnica pa se kaj hitro izkaže, da je celotna divaška železniška postaja pravi muzej na prostem.
Le malokdo ve, da poslopje in del postaje pravzaprav ležita nad rovi ene daljših kraških jam, Kačne jame. V neposredni bližini le-te pa se nahaja še dostop do Divaške jame, v katero se, za razliko od Kačne, ki je dostopna le jamarjem, v spremstvu vodnika lahko spustite vse od pozne pomladi do jeseni. Pot do jame je del ene izmed naravoslovnih učnih poti, ki vodijo skozi gozd do številnih okoliških kraških pojavov, zato je obisk jame dobro združiti še z ogledom drugih naravnih znamenitosti, kot sta največja udornica Risnik in ponorna jama Mejame.
Sprehod po starem delu naselja, ki se razteza ob osrednji cesti, je priložnost za opazovanje posebnosti kraške arhitekture, ki je ujeta predvsem v najstarejši ohranjeni kraški hiši – Škrateljnovi domačiji, katere temelji segajo vse v 17. stoletje. Nekdaj gostilna s prenočišči za furmane oziroma trgovce danes gosti spominsko razstavo, posvečeni eni največjih filmski zvezd, Iti Rini oziroma Idi Kravanja, rojeni prav tu v Divači.
Prepletanje kamna s pokrajino, ki se zrcali v detajlih tipične kraške arhitekture kot so kamniti portali na vhodu v dvorišča, vodnjaki in kamnita korita, pride najbolj do izraza v okoliških vaseh. Raziskovalno noto potepanja lahko prijetno združite z rekreacijo, saj so v okolišu speljane številne pohodniške in kolesarske poti, ki so odličen način odkrivanja posebnosti tega kraško-brkinskega sveta. Obisk svetovno znanih Škocjanskih jam je tako obenem priložnost za ogled bogate kulturne dediščine, ohranjene na kraških domačijah znotraj Regijskega parka. Posebnost avtohtonega kmečkega stavbarstva kot je spahnjenica – kuhinjski prizidek z odprtim ognjiščem – je ohranjena v vasici Matavun, v Škocjanu pa sta na ogled etnološka in arheološka zbirka ter muzej o zgodovini odkrivanja jam. Zanimiva je tudi na Krasu največja ohranjena ledenica v Kačicah – ledena jama, v kateri so domačini čez poletje shranjevali led, ki so ga nato prodajali v Trst. Umetniško navdihnjeni pa si lahko v vasici Gradišče napasete oči na prelepih stenskih poslikavah v sicer skromni podeželski cerkvici.
Prave ljubitelje narave bo nedvomno očarala dolina reke Reke s svojimi bregovi in znamenito sotesko, ki jo je voda ustvarila med Škofljami in Vremskim Britofom. Dolina, ki je bila nekoč znana po mlinih in žagah, o čemer še pričajo nekateri ostanki, je danes predvsem kraj miru in spokojnosti, kar lahko izkoristite za ribolov, plavanje ali vožnjo s kanuji in čolni po reki. Okoliške domačije očarajo s svojo gostoljubnostjo, obisk vasic pa se še posebej splača v času vaških običajev kot sta „opasilo“ oziroma praznovanje na Barki ali v Padežu. Teh krajev pa nikar ne zapustite, ne da bi zagrizli v sladko brkinsko jabolko ali poskusili domačo slivovko – dve izmed lokalnih specialitet, ki jih pridelajo in prodajajo okoliške kmetije. Brkini namreč povsem upravičeno slovijo po odličnem sadju.
Za pokušino še dveh cenjenih dobrot – ovčjega sira in skute – se je potrebno odpraviti pod Vremščico, najvišji vrh istoimenskega pogorja, ki se od Divače razteza v severno-zahodni smeri. Na njenih južnih pobočjih se v zadnjih letih ponovno prebuja ovčereja, ki je bila nekoč poglavitna kmetijska dejavnost tega področja, tudi s pomočjo strokovnjakov iz Centra za sonaravno rekultiviranje, ki se nahaja pod vrhom planote. Sicer pa ta kraška lepotica v pomladnih mesecih naravnost očara s svojimi z narcisami ali po domače urbanščicami posutimi grebeni in edinstvenem razgledu, ki obiskovalca čaka na vrhu. Ko burja, znamenit hladen in sunkovit severni veter, prečisti zrak, se od tu ponuja razgled vse do julijskih vršacev na eni ter morja na drugi strani. Pod planoto leži Gabrk, najstarejše letališče v Sloveniji, ki še posebej privlači ljubitelje športnih poletov, jadralnega padalstva in zmajarstva, omogočajo pa tudi možnost panoramskih letov. Prostranost ter lepoto pokrajine si lahko v vsej njeni veličini ogledate tudi iz ptičje perspektive.
Ne glede na to, v katero smer se iz Divače odpravite, si lahko v naselju in njegovi okolici oddahnete v različnih gostiščih ali domačijah ter uživate v premnogih dobrotah lokalne kuhinje. Skoraj povsod vam postrežejo z joto, pršutom ali zašinkom, štruklji in domačim jabolčnim sokom. Ob pestri izbiri prenočišč pa se najde tudi priložnost za kampiranje, jahanje domačih konj in celo nočitev na seniku. Ni kaj, ta košček kraškega sveta, pomešanega s sladkimi okusi Brkinov, kjer lahko dan mine pod košato lipo na od sonca pregretem kamnu zgolj v opazovanju igre listja in vetra, očara prav vsakogar in v vsakem letnem času.
