Kaj sploh je vodenje? Zakaj dober vodja lahko vpliva na ljudi, zakaj jih uspe motivirati ter usmerjati k uresničevanju določenih ciljev? Zakaj pravzaprav ljudje želimo slediti vodji? Zakaj se enemu vodji le stežka podredimo, drugemu bi pa sledili na konec sveta? Odgovor so seveda osebnostne lastnosti vodje in je to stvar notranjosti.
Vodenje ni nič drugega kot motiviranje ljudi, pojem vodenje pravzaprav predstavlja sposobnost vplivanja, spodbujanja ter usmerjanja sodelavcev k zastavljenim ciljem. Je umetnost, kajti vedno vodimo ljudi, ki jih opredeljuje njihova osebnost. Od vodenja je pravzaprav odvisno vse, tako uspeh kot tudi polom, če vodenje ni bilo uspešno. Če lahko posameznik v sebi postane vodja, seveda tak, kot bi moral biti, potem bo postal tak vodja, ki mu bodo ljudje želeli slediti. Ljudje, k jim je naklonjen, lahko postanejo njegove zastavonoše, posnemajo ga v vseh situacijah.
Dobremu vodji smo vedno pripravljeni slediti
Dober vodja usmerja sodelavce k določenemu delu, jim naroča, kaj naj naredijo, jim svetuje pri reševanju problemov, jih uči, kako se kaj naredi. Vodja mora nenehno skrbeti za neovirano izvajanje različnih dejavnosti in storitev. Vodja je oseba, ki pozna vse postopke, ki se morajo izvesti in, ki na dejavnost gledajo kot na celoto, za razliko od posameznika, ki opravlja svoj del, kateri prispeva k izdelavi izdelka. Vodja daje zgled, pa če se tega zaveda ali ne (Krause, 1999, 59). Vsi veliki voditelji posedujejo dvoje; dobro vedo kam gredo in zmožni so prepričati druge, da jim sledijo.
Vodenje je pa pravzaprav izvajanje oblasti, ki jo vodji poveri lastnik določenega podjetja. Lahko bi tudi rekli, da je neke vrste kemija, ki med ljudmi sproži to, da hočejo stvari opraviti na pravi in uspešen način. Vodenje je sestavljeno iz temeljnih sestavin in te so: vodja, skupina, člani, ki so v tej skupini in seveda okolje v organizaciji. Zato mora dober vodja dobro poznati in seveda tudi razumeti te sestavine in jih voditi tako, da bo dosežena sinergija med člani, skupino in okoljem v katerem se nahajajo.
Dober vodja mora sprejemati vse dolžnosti in obveznosti, ki izvirajo iz zaupanja, moči, strasti do premagovanja ovir. Dober vodja bo tudi dober voditelj, če si bo znal izbrati prave sodelavce, če bo znal vse njihove lastnosti in sposobnosti pravilno uporabiti in jih hkrati ojačiti, jih spodbujati ter jih seveda seznaniti z rezultati njihovega dela in priznavati njihove zasluge. Vsak vodja mora biti na prvem mestu vzgled svojim podrejenim. Vodja je pravzaprav »prvi med enakimi«.
Dober vodja je vedno prvi med enakimi
Ker je vodja zadolžen za skupino ljudi, so seveda zelo pomembne njegove lastnosti ter seveda tudi kompetence, ki naj bi jih imel dober vodja. Posebej se odlikuje v različnih vlogah in sicer v vlogi organizatorja, v vlogi motivatorja, v vlogi vizionarja in tudi v vlogi kontrolorja. Vse te vloge pa pripomorejo k boljšemu vodenju ljudi in organizacije.
Katere lastnosti odlikujejo dobrega vodjo?
Seveda se poleg strokovnosti na področju, ki ga vodi, od dobrega vodje pričakujejo tudi določene vrline, osebnostne lastnosti ter kompetence. Te pa so:
- Dober in trden značaj
- Karizma (z njo pritegnemo ljudi k sebi)
- Poštenost in etično ravnanje
- Iskrenost
- Pravičnost
- Strokovnost ter razgledanost
- Sposobnost vodenja
- Sposobnost komuniciranja
- Zavzetost pri opravljanju svojega dela
- Sposobnost motiviranja
- Učinkovito ravnanje s časom
- Ustvarjalnost in inovativnost
- Čustvena inteligenca
- Sposobnost sodelovanja
- Suverenost in samozavest pri odločitvah
- Premišljenost v stresnih situacijah
- Samokritičnost
- Strpnost do drugačnosti
- Uspešno reševanje konfliktov ter drugih težav
- Duhovitost
- Zna ustvarjati sproščeno vzdušje
- Organizacija dela pri sebi in v skupini
- Potrpljenje v nepredvidljivih situacijah
- Optimizem
- Pozitivna energija
- Prožnost in potrpežljivost
- Razsodnost
- Ter vizija, ki vodi vse, ki mu sledijo
Inovativnost odlikuje dobrega vodjo
Seveda zelo težko najdemo takega človeka, vendar mora dober vodja biti predvsem čustveno inteligenten, kajti raziskave so pokazale, da je pri uspešnih vodjih čustvena inteligenca vsaj približno dvakrat pomembnejša od delavnih izkušenj ter od intelektualnih sposobnostih.
Vodenje je izjemno kompleksna dejavnost, zato mora imeti dober vodja zelo razvite osebne karakteristike ter visoko stopnjo osebnega razvoja. Vsega tega pa se je mogoče tudi priučiti. Dober vodja natančno ve, katera je prava pot do uspeha in kako po njej hoditi.
Še ena misel: »Če misliš, da vodiš, pa ti nihče ne sledi, najbrž hodiš sam« (John C. Maxwell)
