Meje v športu se vse bolj pomikajo v ekstreme in zato so športniki skorajda prisiljeni uporabljati doping, če želijo biti najboljši. Uživanje dopinga so priznali nekateri zelo znani in uspešni športniki, ki so s svojimi dosežki zaznamovali šport, vendar so jim nato bili vsi dosežki tudi opravičeno odvzeti. Zelo dobra primera sta Lance Armstrong in Marion Jones. Ljudje se ne zavedajo kakšne posledice lahko ima doping, če se ga poslužujemo. Veliko je takšnih, ki so za dosego cilja pripravljeni narediti vse. Pri današnji mladini lahko to predstavlja veliko težavo, saj je vsak posameznik nagnjen k temu, da zadovolji družbenim vidikom. Če imaš nekoga, ki ti je za vzor oziroma ti je idol, je velika verjetnost, da se bo tudi sam poslužil prepovedanih substanc, v primeru, da jih uporablja tudi idol. Še vedno mislimo, da je največji problem, da se ljudje ne znamo zaustaviti, ampak nas žene tista tekmovalnost (želim biti boljši, želim biti najboljši).
Problem dopinga se je predvsem pokazal v zadnjem desetletju, vendar ga je moč zaznati že skozi celotno zgodovino. Človeštvo je vedno verjelo, da uporaba posameznih substanc vpliva na dolgotrajnost in vzdržljivost posamezne aktivnosti.
Kljub nekaterim pozitivnim učinkom, pa ima doping veliko slabih stvari. Nekaj najbolj očitnih neželenih učnikov: okvara jeter, strije, povečana agresivnost, ginekomastija (povečanje žleznega tkiva v dojkah pri moških). V primeru zlorabe eritropoetina, se nam lahko poveča arterijski krvni tlak, ki lahko z večanjem števila krvnih celic pripelje do srčnega infarkta. V primeru, da mlajši atleti, kateri še vedno rastejo in se razvijajo uživajo doping, se soočajo z neželenimi učinki, ki vodijo do prehitrega nehanja rasti kosti in do omejene vzdolžne rasti.
Morala je zelo pomembna pri odločitvi ali bomo vzeli doping ali ne
Kadar se ukvarjamo z zakonom razlikujemo med dvema perspektivama: instrumentalno in normativno. Instrumentalna perspektiva zakona se kaže v koristih in kaznovanju, če se zakon krši. Če koristi pri osebi prevladajo, je zakon kršen. Pri rekreativnih športnikih takšen pristop ni možen, zaradi tega, ker je v njihovem primeru primanjkljaj legalnih sankcij. Normativna perspektiva je naravnana tako, da je potrebno zakon spoštovat in ubogat, ker je le to pravilna stvar. To je zelo povezano z moralo športnika -vpliva na širši socialni koncept. Uporaba prepovedanih substanc v rekreativnem športu po Moranu ne velja kot goljufanje v smislu kršenja pravil, ampak v goljufanju samega sebe.
Za preprečevanje dopinga, bi lahko športnikom ponudili bolj podrobne informacije o negativnih učinkih in lahko bi jim ponudili programe s katerimi bi nadomestili ilegalne substance.
Ljudje, ki so manj motivirani imajo manjšo možnost, da bi se spustili v doping, kot pa tisti, ki so zelo motivirani. Športniki imamo velikokrat modele po katerih se zgledujemo in če bo naš vzornik priznal, da uporablja prepovedane substance, je velika možnost da jih bomo začeli uporabljati tudi mi. Uporaba dopinga je predvsem zanimiva zaradi tega, ker omogoča hitrejšo in bolj opazno razliko na telesu in v telesu, kot pa sama vadba.
Dejavniki, ki vplivajo na uporabo dopinga
Osebne komponente, ki velikokrat vplivajo na uporabo dopinga so: nizka samopodoba, pesimizem, nezadovoljstvo, sovražnost, odnos s katerim povemo, da hočemo zmagati za vsako ceno.
Nizka samopodoba je pomemben dejavnik, kjer vadeči velikokrat želi popraviti svoje napake na način fizičnega izgleda. Ko je nezadovoljstvo povezano s socialnimi pritiski, je velika verjetnost, da bo vadeči posegel po nedovoljenih substancah. Kombinacija slabega telesnega izgleda kateremu sledi norčevanje, nizka samozavest in nizko samospoštovanje vodi v nasproten učinek. Oseba začne veliko vaditi, naredi telesno strukturo močnejšo in pridobi na samozavesti. Da bi ohranil trenuten izgled, ga ne bo strah uporabiti nedovoljene substance.
Načrt kako bi lahko zmanjšali doping
Načrt vsebuje 4 dele: informacije uporabe dopinga v športu, pogovori o dovoljenih dopolnilih, simulacijo možnega negativnega vpliva dopinga na športnikovo predstavo in informacijo o drogah, ki jih športniki lahko jemljejo sami.
Za rekreativne športnike je bil prvi načrt predlagan v Srbiji leta 1998. Nadgradili so ga leta 2009. Ta načrt zajema: poučno delo, Informacije in načrtovanje optimalne prehrane, kot podlago za izboljšanje fizičnih sposobnosti, pogovor in vzpostavitev načrta uporabe dodatkov v razmerju do posameznika, športne discipline, načrtnih priprav in zastavljenih ciljih, pogovor in navodila za izdelavo načrta treniranja v odnosu do osebnostnih lastnosti, športne discipline in zastavljenih ciljev.
