Kaj si predstavljamo, ko govorimo o drogah, o zadetosti, o odvisnosti od drog? Kaj te besede predstavljajo nam, ki nismo zadeti, ki ne uživamo nobenih drog ? Ali vemo, kaj vse spada pod besedo »droga« ?
Beseda droga izhaja iz arabščine, iz besede« dova«, kar pomeni sestavino za pripravo zdravil. Ta beseda se je prvič pojavila v angleških analih in sicer leta 1923. Beseda droga je tudi definirana kot snov, ki spreminja mentalne funkcije ter vedenje posameznika na tak način , da spremeni njegovo zavest in duševnost. Droge povzročajo hudo telesno, fizično in psihično odvisnost. Uživalec drog praktično postane njihov suženj in ves njegov svet se vrti le okoli ene besede – DROGA. Za uživalca drog je zadetost nekaj, kar normalen smrtnik ne razume, je nekaj izven zemeljskega. Zadetost primerja z razodetjem, stanjem blaženosti, orgazmu, odvisnik ne čuti nobene bolečine, niti fizične niti psihične, je povzdignjen. Živi v lažnem svetu. Čedalje bolj se pogreza na dno, brez droge ne more živeti, telo razvije toleranco, odvisnik potrebuje čedalje večje količine droge. Droga je draga, denarja zmanjkuje, vse to vodi v kriminal, prostitucijo. In največkrat, ko je že čisto na dnu, poišče pomoč. Zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog je drago, dolgotrajno, uspehi zdravljenja so majhni. Odvisnik se največkrat vrti v začaranem krogu in vedno znova in znova posega po drogi, brez nje ne more živeti.
Poglejmo malo v zgodovino drog
Poznavanje drog oziroma različnih rastlinskih izvlečkov in napitkov sega daleč nazaj, baje so jih poznali že v paleolitiku. Različne rastlinske izvlečke so uporabljali vrači v zdravilne in verske namene, primitivni ljudje so celo verjeli, da so te rastline božja last. Mak so prvič omenjali tako Sumerci kot Kitajci že 3000 let pred našim štetjem. Egipčani so poznali v 16. stoletju p.n.š. okoli 800 receptov iz različnih rastlin, med njimi najdemo daturo, opij in konopljo. Evropejci pa razen alkohola, dolgo nismo poznali nobene droge, prvi zapisi segajo v 13. stoletje, ko so prihajale na ozemlje Evrope s križarji. V 16. stoletju so že izdelali preparat iz opija, v letih od 1805 pa do 1850 so izolirali morfin, kokain, papaverin, 1874 so v Nemčiji sintetizirali heroin. V 19. stoletju so se droge začele uživati tudi rekreativno, sploh LSD, marihuana, meskalin, ki je bil najpogosteje uporabljena droga pri različnih religioznih obredih. V 70 letih pa je poraslo uživanje heroina, ekstazija. Slovenci smo drugi največji uporabnik alkohola na svetu, tudi po številu kadilcev ( ne glede na oster protikadilski zakon) smo v samem vrhu na svetu. V Sloveniji pa je po ocenah OZN 0,74% ljudi, ki zlorabljajo heroin.
Vrste drog
Droge delimo na legalne in nelegalne droge. Tako prve kot druge so lahko dostopne in to čedalje mlajšim uporabnikom, najdemo jih že v osnovni šoli. Legalne droge, torej alkohol in tobak sta v naši družbi sprejemljiva, in smo dokaj tolerantni do njiju, čeprav povzročata odvisnost in peljeta v različne resne bolezni. Alkohol in tobak sta ponavadi tudi prvi drogi, ki ju mladostnik poskusi.
Nelegalne droge, ki jih odvisniki zlorabljajo pa so:
- Marihuana
- Kokain
- Heroin
- ectasy
- amfetamini
- LSD
- Ketamin, GHB, meskalin, halucinogene gobe, lepila…
Strah in trepet med drogami je zagotovo heroin, saj povzroča močno odvisnost, tako psihično kot fizično. Seveda pa heroinski odvisnik ponavadi ni začel s heroinom, ampak je najprej eksperimentiral z marihuano, ki je med mladimi in tudi starejšimi zelo priljubljena in jo imajo za »zdravilo«, ki zdravi različne tegobe. Zadnje čase jo uporabljajo pacienti po kemoterapiji, saj zmanjšuje slabost, blaži bolečino in deluje antidepresivno.
V tem članku se bom osredotočila predvsem na heroin , kajti, kot sem že omenila, ne samo, da povzroča hudo odvisnost, tudi nastanek odvisnosti se pri njem lahko razvije zelo hitro. Včasih je dovolj le en poskus in že se pojavi želja po naslednjem odmerku. Heroin je opiat, pridobivajo ga iz morfina s preprostim kemičnim postopkom. Na ulicah ga preprodajajo v obliki praška ali temno rjave mase. Heroinski odvisniki ga v žargonu poznajo pod imeni kot so: Brown, Horse, Smack, Stuff, H…. Način uporabe je odvisen od odločitve posameznika, najpogosteje se heroin kadi na foliji, njuha in vbrizgava v žile. Največji problem predstavlja intravenska uporaba, saj je tveganje za predoziranje večje kot pri drugih oblikah uživanja droge. Problem je tudi pojav bolezni kot so Hepatitis B in C ter HIV, kajti pogosto prihaja do souporabe pribora( igle, brizge). Za intravenozno uporabo mora odvisnik heroin »skuhati«. Na žlici prekuha heroin z dodatkom vode in citronske kisline, vse skupaj filtrira čez vato in nato povleče v brizgo.
Sledi injiciranje… in stanje popolne blaženosti, ko odvisnik samo »kinka« in se skoraj ne zaveda okolice… lažni svet. In to ponavlja in ponavlja v želji, da bi dosegel tisto stopnjo blaženosti, ki jo je doživel pri prvih poskusih heroina. In to pelje v čedalje hujšo odvisnost. Odvisnik laže, krade, samo da bi prišel do svojega odmerka. Seveda je mučna tudi abstinenčna kriza, torej čas, ko je odvisnik ostal brez droge. Ta ponavadi ni usodna, razen v primeru, da je odvisnik bolan in zelo izčrpan. Usoden pa je lahko prevelik odmerek, ki se kaže kot močna bledica, mišični krči, zelo oslabljeno dihanje in koma. V primeru predoziranosti je nujna zdravniška pomoč.
Kako prepoznati simptome odvisnosti
Starši seveda najprej ne opazijo (včasih nočejo opaziti), da se nekaj dogaja z otrokom. Otrok oziroma mladostnik začne izostajati od pouka, zmanjša se zanimanje za okolico, družino, prijatelje, spremeni družbo, ne zanima ga več zunanjost, postaja odrezav in konflikten, tudi poleti nosi majice z dolgimi rokavi, katere prikrivajo sledi vbodov, doma začne zmanjkovati denar, zlato, zdravila. Opazimo razširjene ali zelo zožene zenice, kri na oblačilih. Kmalu starši odkrijejo tudi pribor, recimo brizge, igle, folija, kosme vate. Ko se starši zavejo, da je njihov otrok zlorablja droge, je to hud šok. Težko si priznajo resnico, iščejo krivdo pri sebi. Vendar je važno poiskati strokovno pomoč, pomagati otroku pri odvajanju od odvisnosti, ne mu zapirati vrat. Brez pomoči družine je zdravljenje že vnaprej obsojeno na neuspeh. Zdravljenje ni enostavno, lahko večkrat pride do ponovne zlorabe drog, in je zelo dolgotrajen proces. Vendar ne smemo obupati.
Programi zdravljenja
Vsekakor je najpomembnejša preventiva, osvestiti vse tiste, ki še niso poskusili droge. Pri nas poznamo tako imenovane nizkopražne in visokopražne programe. Nizkopražni programi imajo nalogo predvsem izboljšati kvaliteto življenja uporabnika drog. Namen je tudi preprečevati širjenje okužb kot so HIV, hepatitis in na tak način zmanjševati škodo, ki jo uporaba drog prinese.
Med visokopražne programe pa štejemo različne terapevtske skupnosti in komune, razstrupljanje, ki se izvaja v bolnišnicah na posebnem oddelku (namen detoksikacije je vzpostaviti ponovno abstinenco in si zopet uredijo življenje). Poznamo še nadomestno zdravljenje( substitucijski programi), kjer odvisnik dobi nadomestno sredstvo za drogo ( najpogosteje je to Metadon). Namen substitucijskega programa je zmanjševanje škode, ureditev socialnega statusa odvisnika, zmanjšanje kriminalitete ter zmanjšanje možnosti virusnih ter spolno prenosljivih okužb. Seveda tudi Metadon ni »čudežno zdravilo«, ravno tako zasvaja in je ravno tako prisotna odtegnitvena kriza po končanem zdravljenju.
Droga je mladostnikov oziroma človekov najslabši prijatelj, pravzaprav je njegov najhujši sovražnik. Najpogosteje je ravno prvi stik z drogo odločilen. Zdravljenje je dolgotrajno, ogromno ljudi mora sodelovati v tem procesu. Ni pa popolnoma brezupno. In nikoli ni prepozno.
