Naša duša je pomembna pozitivna, aktivna sila v fizičnem telesu, ki nas vodi v življenju. Če si ji dovolimo prisluhniti nas vodi na takšne čudovite kraje, skozi perfektne izkušnje in božanske poti – vodi nas po poteh, kjer je sama sreča, veselje, radost in pa ljubezen – doživljamo vse najboljše in najlepše. Pa vendarle ji redko kdo zna prisluhniti oz. se ji pusti prisluhniti ter voditi, kljub temu, da nas ima duša brezpogojno rada in nas ne sodi, ampak vzpodbuja zgolj k ljubečim pozitivnim dejanjem. Vsak, ko se prične obračati vase, bi si naj postavil nekaj temeljnih vprašanj, ki se navezujejo na dušo: Kaj sploh to je? Kakšen odnos je med Mano in mano? Kaj hoče duša od mene? Kako ji lahko sledim? Kako se ji lahko odprem? Kako lahko bolje »slišim« poziv duše? Kako jaz čutim svojo dušo? Kako razlikujem med klicem duše in alarmom ega? Kako vpliva moja duša na moje življenje? Ob čem in kom se moja duša počuti prijetno in srečno?
Da pa bi jo slišali kadarkoli, je potrebno vsakodnevno izkušati stanje sproščenosti na primer z globokim, umirjenim dihanjem ali pa meditacijo. Ko spoznamo njeno energijo, jo začnemo bolj spoštovati in se ji obračamo v vsakdanjem življenju. In, ko delujemo v skladu z dušo, je potrebno logiko povsem dati na stran, saj ima duša informacije, katere naš razum ne more nikakor razumeti pa, če bi se še tako trudil. Duša ve, kaj je dobro za nas, ve, kdo je dober za nas, koga si naj bi izbrali za partnerja, za družbo, kaj naj bi počeli, v čem naj bi uživali in kaj naj bi ustvarili v tej čudoviti fizični izkušnji. Pomembno je tudi to, da se vsak posameznik zave, da vedno, ko sledi duši in njenemu namenu pridobiva na svoji resnični, avtentični moči – torej moči, ki povsem izhaja iz vsakega posameznika in ne iz nekakšnega umetnega fizičnega sveta.
Kljub tej čudoviti notranji moči pa se dandanes ljudje vse preveč ozirajo na zunanje dogodke in na trenutno realnost in si ne pustijo prisluhniti svoji notranji resnici, ki jim daje prave in resnične informacije. Ti ljudje na svoje občutke ter čustva gledajo kot na nekaj odvečnega ali jih celo negirajo in se ne zmenijo za njih, čeprav bi bilo dobro, da bi se. Takšno dejanje privede do zatiranja čustev, hkrati pa oseba izgubi svojo življenjsko moč – ne ve več ne kam se naj obrne, ne kam naj gre. Počuti se, kot, da jo je nekdo izčrpal – ne zaveda pa se še, da se je sam izčrpal s tem, ko je šel preko svojih občutkov, čustev – preko kazalnikov, ki so mu na »glas« zavpili, da mora izbrati drugačno pot, če želi uživati in biti srečen v svoji duhovni izkušnji v fizičnem telesu. Ko oseba zapre vrata svojim občutkom in čustvom, se mu v telesu pričenjajo kopičiti blokade, blokade v energiji, ki pa se kaj kmalu odražajo v fizični realnosti. Nato pa se ta oseba sprašuje, kaj je naredila narobe. Ovirana je tudi kreativna energija, ki spodbuja optimistične misli in dejanja, posledice pa se pričnejo kazati tudi v zdravju te osebe, saj kaj kmalu postane depresivna, anksiozna ali pa doživlja hude glavobole, napetosti ipd.. Tej osebi pravimo, da je izgubila svoj »kefi«.
To pa še ni vse, oseba ima občutek, kot, da je življenje prevzelo nadzor nad njo ter, da je pričela izgubljati vse niti iz rok, ki jih je še ne tako daleč nazaj spretno držala in usmerjala v čudovitem življenju. Takšno začasno stanje pa je le odskočna deska ali pozitivna vzpodbuda, da se prične človek bolj zavedati samega sebe (svojih misli, občutkov, čustev in prepričanj), da ne deluje več kot robot in sledi zunanjemu svetu, ampak prične delovati iz lastne duše, ki je kraljica njegovega sveta, saj ga usmerja na tiste poti, kjer se počuti več kot dobro in izkuša takšna prijetna občutja ter izkušnje, ki mu v življenje privedejo le še več dobrega. Drugače povedano, ko oseba sledi svoji notranji resnici je usklajena s Sabo oz. s svojo dušo. Le oseba, ki je povezana s svojo dušo in sledi lastnim čustvom lahko napreduje v življenju in zavestno ustvarja želeno. Takšna oseba se zaveda, da tudi čustva ustvarjajo njeno življenje, da imajo čustva poglavitno moč pri kreiranju in, da lahko z njimi naredi korenite spremembe le, če jim prisluhne, jim sledi in se jih nauči usmerjati v prijetna stanja oz. občutke visoke vibracije, kot so npr. ljubezen, hvaležnost ali radost. Le v takšnem počutju se lahko počutimo ponovno povezani s Sabo, imamo občutek, da nam lahko uspe popolnoma vse, kar si zadamo, počutimo se svobodni, zavedamo se, da smo dobri, da si zaslužimo le najboljše in najlepše, da smo dragoceni in, da smo v našem fizičnem svetu z namenom, ki ga uresničujemo v skladu s prejetimi dušnimi sporočili.
Lahko dodam le še to, da prihajamo v obdobje, ko je vpogled v dušo in njene tokove nekaj najpomembnejšega, kar lahko človek naredi zase. V tem obdobju bo duša tako dolgo vpila, da jo bomo slišali in, da bomo naredili potrebne korake, da se sporazumemo z njo, da jo razumemo in predvsem, da ji sledimo. To se bo vrstilo kot posledica hitrih sprememb, sprememb kariernih poti, sprememb v partnerstvu in razmerjih in predvsem v notranjih spremembah vsakega posameznika. Ljudje bodo pričeli bolj slediti Sebi – svojim občutkom, čustvom in svoji avtentični moči, ki je tako pomembna. Ne glede na dejanja okoli njih, bodo pozorni nase in na to, kar čutijo, saj se bodo globoko zavedali, da jih lahko le to reši iz trenutne miselnosti, nastale situacije in iz cone udobja, ki je vse prej, kot nekaj, kar bi lahko temu rekli srečni kraj.
