Močne energetske točke v Slovenskih goricah



Močne energetske točke in skoraj neznanih 110 keltskih gomil se nahaja v okolici Benedikta v Slovenskih goricah. Za vas sem pripravil kratek vodič po Arheološki cesti Benedikt. Predlagam, obiščete Arheološko cesto Benedikt in začutite preteklost od pradavnine do danes! Označeno 33,2 km dolgo cesto lahko prehodite peš ali prevozite s kolesom ali z motornim vozilom. Nekaj sto metrov boste hodili po tihih gozdovih. Iskali boste arheološke spomenike – gomile, nenavadne naravne oblike in geomedicinske energetske točke.

Kratek vodič Benedikt

V Benediktu z okolico je mnogo bogatih kulturnih in naravnih zakladov. Blizu arheološke ceste so izviri, vodnjaki, slatinski vrelci, termalna vrtina, jarki in potok Drvanja. Najdete lahko ostanke kamnolomov, peskokopov in gramoznic. Arheološka cesta se dotika gozdov, ki s svojo obliko spominjajo na živali. Velike živalske figure si lahko razlagate z mitološko simboliko. Predstavljene so zgodbe ljudskega izročila v povezavi z arheološkimi terenskimi spomeniki.

Po prijetnih doživetjih vas pričakujejo z bogato ponudbo tradicionalne in moderne kulinarike v gostinskih lokalih  Benedikta in okolice.

Arheološka cesta Benedikt se začne v središču naselja ob treh vstopnih informacijskih tablah. Ob predstavitvi ceste in spomenikov so se spomnili pomembnih raziskovalcev preteklosti. To so bili duhovnik Franc Zmazek, arheolog Stanko Pahič in učitelj Vlado Lorber. Za kulturno dediščino sedaj skrbijo društva, ki obujajo etnografske tradicije, varujejo dediščino in vodijo obiskovalce. S predstavitvijo redkosti želijo povezati preteklost s sedanjostjo. Med mnogimi znanimi gosti je Benedikt obiskal jeseni 1910 tudi Ivan Cankar, ki je iskal grob svoje največje ljubezni učiteljice Ane Lušinove. Med njunim dopisovanjem je Cankar ustvaril najlepša slovenska ljubezenska pisma. O Benediktu je leta 1914 objavil črtico Mimogrede, na kar so domačini zelo ponosni.

1. Arheološka cesta se nadaljuje po cesti desno do točke 1 ob parkirišču pokopališča. Na gozdnem pobočju za pokopališčem je rimsko gomilno grobišče. Tukaj so našli tudi ostanke železnodobnega naselja. Šestnajst gomil je razporejenih po celotnem gozdu. Gozd so ljudje poimenovali Zlodjova püša in o njem ohranili več pripovedk.

V Slovenskih goricah so gomile najpomembnejši spomeniki iz prazgodovinskih in rimskih časov. Med Dravo in Muro je ohranjenih okoli 800 gomil in od teh jih je na arheološki cesti možno obiskati 110.

Prezentacija gomile

Na Štajerskem so staroselci imeli žarne pokope v zemeljske gomile od približno 1.200 let pr. n. štetjem do propada rimske države 476 leta n. št.. Noriško panonske gomile se imenujejo rimske zato, ker je rimska provinca Norik mejila na provinci  Pannonia prima in Pannonia savia in domačini so začeli po okupaciji Rimljanov po letu 10 našega štetja delno prevzemati rimske pogrebne šege. Vse te oznake so upravno zgodovinske in ne vemo, kako so se »staroslovenci« imenovali v določenih časovnih obdobjih.  Plinij v svoji knjigi Naturalis historia omenja pleme, poimenovano Serretes, katerega naselitveno območje je bilo med Dravo in Muro in kot sosede imenuje Iase. Verjetno so Serreti okoli leta 200 pr. n. št. bili plemenska skupnost Keltov. Keltsko gradišče z gomilami je na Novinah pri Šentilju in keltska naselja z grobovi so odkrili med gradnjo avtocest blizu Murske Sobote in Ptuja. Priporočam ogled izredno zanimive razstave »Kelti so tüdi tü, Sledovi Keltske poselitve v Pomurju« v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota. Razstava je na ogled do 24. septembra 2017 http://www.pomurski-muzej.si/razstave/obcasne-razstave/kelti

V okolici vsake točke arheološke ceste se najdejo in lahko začutijo močne energije. Med hojo je potrebno natančno opazovati, kje in kako rastejo drevesa. Kje so poti gozdnih živali. Kje si srnjad najde zdrav kraj, ga očisti in vstopi v stik z zdravilno energijo zemlje. Vsak obiskovalec se tu lahko približa naravi in začutiti energijo na svoj način. Pomembna je povezanost ljudi z naravnim okoljem. Okolje obiskovalci in prebivalci dojemajo vizualno in materialno. Čutijo ga tudi podzavestno, duhovno in čustveno.

2. Do točke 2 k najdišču negovskih čelad poteka pot nazaj v Benedikt in v krožišču zavije desno v smer Maribor. Na avtobusni postaji Ženjak pelje levo 500 metrov daleč do najdišča čelad Na klancu.

Negovske čelade so prav zaradi starih napisov, okraskov in sledi bojev prvovrstna evropska znamenitost iz časa okrog leta 450 pred našim štetjem. V naših krajih so že v železni dobi živeli civilizirani ljudje s svojo pisavo. Pomembne so tudi najdbe lepo ohranjene keramike iz okolice Benedikta iz starejše železne dobe  ok. 700 let pr. n. št., ki so na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor.

Arheološka cesta se nadaljuje v naselje Obrat. Na grebenu v prvem gozdu na levi sta še dve gomili. Na pobočju levo od naselja vse do gozda in ceste so našli ostanke rimske vile rustike. Po zaključku vojaške službe  so rimski legionarji prejeli velika posestva, kjer so si postavili samooskrbne zidane vile po vzgledih iz Italije z vodovodom, kanalizacijo in centralnim ogrevanjem na topli zrak.

3. Arheološka cesta poteka desno do ceste v dolini, kjer zavije ponovno desno in nato levo v smer Negova. Na pobočju na levi strani proti Sv. Trem Kraljem so našli ostanke vile rustike in v prvem gozdu levo so ohranjene 4 gomile. Pot se nadaljuje do križišča za Ločki vrh, kjer zavije desno do gozda s točko 3 v Ločkem vrhu. Kolovoz se povzpne levo na vrh grebena do posamične velike prazgodovinske gomile. Zanimiv je sprehod po čudovitem gozdnem grebenu. Pod grebenom levo so ostanki kamnoloma. Ne daleč od Arheološke ceste je bila rojstna hiša znanega planinca, botanika in publicista Frana Kocbeka (1863 – 1930).

4. Arheološka cesta se vrne do ceste za Negovo in nadaljuje desno do točke 4 v Trotkovi.

Gomilno grobišče

Po kolovozu se peš povzpne do največjega gomilnega grobišča v Slovenskih goricah s 57 gomilami. Ali je ime Trotkova iz mitološkega Trota? Trot je slovensko bajeslovno bitje, ki je premagalo kačo s perutmi. Trot je Kresnikov brat, oba sta povezana z grmenjem in bliskanjem in sta sorodna slovanskemu bogu Perunu.

5. Po isti poti se Arheološka cesta vrne do križišča in desno zavije do cerkve sv. Treh Kraljev k točki 5 –  najdišče Obrat, ki je že opisano za točko 2. Zanimiv je obisk velike poznogotske cerkve z bogatimi umetninami. Mežnarija ob cerkvi spada med najstarejše kmečke zidane hiša v Sloveniji. V njeni 450 let stari kleti prirejajo pokušine vin in tradicionalne hrane.

6. Arheološka cesta se nadaljuje po nekdanji rimski cesti vrh grebena v Štajngrovi vse do Ihove v Ščavniško dolino do točke 6, kjer je nekoč stala rimska vila.

7. Pot po cesti se vrne daleč nazaj  in zavije desno, prečka regionalno cesto Benedikt – Gornja Radgona in se vzpne v naselje Trstenik. Vrh grebena zavije levo mimo 8 neraziskanih gomil v gozdu ob cesti in pripelje k točki 7 pri Gostilni na kmetiji Kaučič. Od tu je lep pogled na najdišče fosila mladiča miocenskega kita. Gostilna z nastanitvijo je znana po kvalitetni hrani in dobrem vinu. http://www.turisticnakmetija-kaucic.com/

8. Po isti cesti se vrača pot nazaj na  greben, zavije desno naravnost do točke 8 nad dolino Drvanja. Vrh grebena je bila rimskodobna naselbina z rimskim gomilnim grobiščem v gozdu.

9. Od opisne table točke 8 se Arheološka cesta  spusti desno v dolino Drvanje. Po Breznikovi cesti se vzpne desno mino Apartmajev Rajšp http://www.apartmaji-rajsp.com/AmplioCMS2/public/EnterPublic.cms2 do Benediškega vrha in najprej do točke 9. V gozdu levo je časovno neopredeljena (prazgodovinska) gomila.

10. Pot se vrne nazaj do križišča in prečka cesto ter se spusti desno v Sp. Ročico k točki 10. Po kolovozu za informativno tablo peš poteka do štirinajstih  gomil nad nekdanjimi gramoznicami in peskokopom.

11. Po cesti se pot vrača na greben in nadaljuje desno v smeri Ženjak. Ob cesti levo v gozdu je točka 11. Gomila z ledinskim imenom Piramida je geomedicinski piramidni križ z močno energijo zaradi križanja dveh zemeljskih prelomov. Naši davni predniki so živeli v sozvočju z naravo na energetsko zdravih krajih. Prav v Benediktu in okolici so naselja blizu gomilnih grobišč. Vsa gomilna grobišča so na močnih energetskih točkah. Kralj Atila je bil eden izmed največjih svetovnih osvajalcev.  Povsod na Slovenskem so z Atilovim pokopom povezane gomile in druge ljudske zgodbe. V Benediktu je še živo ljudsko izročilo o Atili.   Njegov grob je lahko v eni izmed gomil! Ali je v Piramidi na Benediškem Vrhu?

12. Arheološka cesta Benedikt se konča nekoliko naprej ob točki 12 na Ženjaku. Tu sta bili najdeni prazgodovinska kamnita sekira in ruda limonit ali železovec. Verjetno je tu bilo tudi prazgodovinsko gradišče.

Po gozdovih v okolici Benedikta je mnogo nepojasnjenih jarkov, nasipov, teras in velikih gomil, ki so delo naših davnih prednikov.

Pridite in skupaj bomo odkrivali skoraj neznane zaklade!

Arheološko cesto je pripravilo Zgodovinsko društvo Atlantida raj slave, ki se je letos februarja preimenovalo v Turistično društvo Atlantida, Benedikt in dosegljivi smo na: http://atlantidarajslave.si/, na Facebooku https://www.facebook.com/Zgodovinsko-dru%C5%A1tvo-Slovenske-gorice-288327994598619/, preko elektronskega naslova na janez.ferlinc@gmail.com ali GSM 041 240 242.

Dobro sodelujemo z našimi partnerji – ponudniki kvalitetne hrane in pijače: Gostilna na kmetiji Kaučič z nastanitvijo – Trstenik, Gostilna in pizzerija Lekežič -Benedikt, Pizzeria trsek, Gostinstvo trsek – Benedikt, Kavarna in slaščičarna Šijanec – Benedikt

4 komentarji

  1. lojzek mihičof

    to ne drži ni pravilno izmerjeno. Najmočnejša energetska točka je na Blagušu, tam se je prikazala marija Avstrijcem Nemcem pa Jezus. :
    Miran Košnik iz Kamnika je izmeril 1520 EGTM jev kar je do slej največ. Na teh točkah pa je malo nad nulo.V Međugorju je pa le 850 EGTM jev

    • Velimir Turk

      Energijske točke in meritve so za enkrat le subjektivne. Zakaj? Če dolačamo moč enegije določenega polja (to je kvant memorije), potem se moramo zavedati, da je ono odvisno od razmerja z drugimi energijskimi polji, ki se difinirajo na pr. s kvantnimi koeficienti Plancka, Rydbergerja, Eulerja ali Fibonaccija = odvisnost od geološke podlage, vesoljne konstelacije,.!

  2. Janez Ferlinc

    Pri načrtovanju in izvedbi Arheološke ceste Benedikt smo bili v dilemi, ali naj energije vključimo ali ne? Za vključitev smo se odločili zato, ker večina obiskovalcev arheoloških spomenikov začuti na naši poti zelo močne in blagodejne energije. Močne energije smo zaznali izkustveno na vseh gomilnih grobiščih in večkrat v bližini. Moči nismo merili. Energije smo večkrat preverili s kotnimi bajalicami ali L antenami, ki pa se niso samo križale. Kotne bajalice so se vedno vrtele okoli svoje osi.

    V bližini grobišč so naselja in naši daljni predniki so živeli z naravo in so si našli svoja prebivališča v energetsko zdravih krajih.

    Kako smo si zamislili energije na Arheološki cesti Benedikt bom objavil v tem spletnem časopisu – preberite.si. Vabim vse bralce, ki vas zanima sobivanje z naravo, na delavnici o energijah. Razvili smo inovativni vikend delavnici o osnovah geomantike z iskanjem energetskih točk (I. in II. del). Tudi delavnici bosta predstavljeni v članku.

  3. Darko Kosterca

    Vs OK,samo dobro bi bilo,če bi se dalo zemljevid povečati…

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*