Odnos do seksa se skozi čas spreminja. Seksualna revolucija v 60. letih se je prva dotaknila vprašanja spola, feministična gibanja so na novo opredelila pojem ženskega poželenja, popravila stereotipe o odnosih med spoloma in krepila načela pravice žensk do spolnih užitkov. Poleg feminizma, ki je opozarjal na spolno objektivizacijo in izkoriščanje, so se sčasoma oblikovale še drugačne ideje o spolnosti kot so gejevstvo, biseksualnost in transseksualnost. Naša družbena resničnost na področju spolne usmerjenosti je postala barvita, hkrati s tem pa se je pojavila tudi nestrpnost do drugače spolno usmerjenih skupin.
Živimo v obdobju, v katerem se ženske osvobajamo še zadnjih okov, ki nam jih je nadela patriarhalno urejena družba. Dekleta in žene so pričele odkrito razpravljati o svojih seksualnih željah in potrebah. Postajamo aktiven spolni partner s svojimi zahtevami in predstavami o tem, kako naj bi izgledal naš odnos z osebo nasprotnega spola, kar nekaterim moškim povzroča frustracije. Vendar pa je prav zavestna odločitev tisto, kar spolni akt dviga z živalskega nivoja in ga naredi erotičnega in domiselnega. Ženske se moškim približujemo tudi glede spolnih praks, kar nekaterim ni po godu in pripisujejo takim osvobojenim ženskam negativne lastnosti in jih poimenujejo z žaljivimi izrazi. Nova ženska vloga je v veliki meri znak velikega in vsestranskega procesa sprememb, v katerem smo in kolesa časa pač ni mogoče zavrteti nazaj. Tradicionalna patriarhalna družba se tudi zaradi aktivizma emancipacijskih gibanj počasi razkraja. Odpirajo se nove razsežnosti, ki jih odkrivajo zlasti ženske med dvajsetim in petintridesetim letom. Tabuji padajo, in končno se premikajo tudi stare meje.
Tradicionalne poroke potekajo kot menjava ženske libidarne moči z moško socialno. Ker pa so ženske na zahodu danes skoncentrirale obe omenjeni vrsti moči in so s tem socialno kastrirale moške. Nimajo ničesar več, kar ženski sami ne bi bilo dosegljivo. Zato se vse več žensk, po besedah antropolginje dr. Vesne V. Godina, odloča za samski stan.
Kljub temu pa svet erotizma za večino ljudi ostaja slabo razumljen in raziskan. Na to, kako razmišljamo in kakšne občutke imamo do spolnosti, močno vplivata družba in kultura, v kateri živimo. Osnove odnosa do spolnosti se naučimo v družini in verskih skupnostih. Kadar je naša spolna želja v nasprotju s tem učenjem in nauki, pogosto zanikamo in zatremo ta del sebe, kar predstavla delovanje proti lastni naravi.
Popularna kultura je pripeljala s promoviranjem seksualnih vsebin posameznika pred nemajhno dilemo. Po eni strani v duhu potrošništva na vsakem koraku ponuja seksualno obarvano vsebino, po drugi strani pa družbena sredina obsoja tiste med njimi, ki jo uživajo in opozarja na škodljiv vpliv take vsebine na odraščajoče otroke.
Erotika in pornografija imata močan vpliv na to, kako doživljamo spolnost. Večina pornografije dela iz žensk seksualne objekte in ohranja kulturno idejo, po kateri je ženska želja, podrejena zadovoljevanju potreb moškega. Hkrati pa objektivizira tudi moškega, ki ga prikazuje v nenehnem stanju erekcije in pripravljenosti na spolnost. Pornografija karikira realnost, ko v središče postavlja ženske z velikimi prsmi in moške z velikimi falusi, spolne odnose pa omejuje na fizični spolni akt. Erotika bolj poudarja romantični vidik spolnosti, žensko zapeljevanje izbranega moškega ne samo s fizičnim dejanjem, ampak tudi razvijanjem emocij.
Ločnica med erotiko in pornografijo je zabrisana, vendar ima erotika večji poudarek na romantiki in ljubezni, v pornografiji pa gre večinoma za fizičen seks, brez vpletenosti čustev… V erotiki drug drugemu nudimo užitek, je lahko pristna vez med moškim in žensko, pri pornografiji gre za izkoriščanje telesa druge osebe, neke vrste zlorabljanje in prostituiranje na drugi strani… V erotiki vedno uživata obe osebi (lahko tudi več oseb), v pornografiji pa praviloma samo ena… Erotika vključuje empatijo do partnerja, v pornografiji je prisotno nasilje, včasih celo posilstvo… Erotika je stvar vzajemnega dogovora dveh oseb, ki se privlačita, pri pornografiji gre večinoma za tržni odnos, nerazsvetljeno potrošništvo, brez pozitivne čustvene interakcije… Ženske so bolj dovzetne za erotiko, moški za pornografijo. Razlik je veliko…
Nedvomno je pornografija med najbolj uspešnimi finančnimi panogami v sodobni družbi. To njeno moč bi lahko uporabili za seksualno ozdravitev in preobrazbo današnje razvrednotene družbe in presegli prikazovanje moške prevlade kot sprejemljivo obliko seksizma. Razmisliti bi morali, kako seksualnemu užitku vdihniti nek globji pomen. Morda z neko obliko osvobojajoče in navdihujoče erotike, ki presega zatiralsko pornografijo in s prenašanjem resničnih fantazij v neko obliko odkritega, avtentičnega scenarija.
Po Platonu je Eros najstarejši bog, ki predstavlja začetek združevanja vseh stvari, z orfičnim bogom ljubezni in hrepenenja, ki je kot Afroditin sin, najmlajši med bogovi. Platonovo razumevanje Erosa je idealistično: namesto hrepenenja po čutnem, je božanskost Erosa v človekovem hrepenenju po lepem in dobrem.
Dragi moji prijatelji, na tem mestu prepuščam besedo vam, ker se želim izogniti vnaprejšnjim predstavam in sodbam, ki so vedno družbeno pogojene. Naš način čustvovanja in gledanja na svet je priučen. Tudi užitek – to, kako se uživa v moški ali ženski vlogi, je nekaj, kar se naučimo. Tako moškega kot žensko učijo, kako mora ravnati in kako čutiti. Gre za neke vrste družbeno nasilje nad posameznikom. Če tega ne bi bilo, bi bilo na svetu toliko spolov kot je različnih ljudi.
Ponoven razmislek o spolnosti v novi luči zahteva od nas ne samo, da preučimo spolno izrazoslovje in popularne predstave ter obstoječe spolne stereotipe, ampak tudi globje razumevanje naših specifičnih želja, kaj pomenijo in kako jih lahko uresničimo. Šele ko dosežemo individualno spoznavanje in izražanje svojih osebnih želja, lahko oblikujemo modele spolnosti, ki temeljijo na subtilnosti, spoštovanju, občudovanju in velikodušnosti. Le na tak način lahko presežemo negativne zastarele koncepte, ki nas silijo, da se prepoznavamo v vsiljenih predstavah, ki se množično tržijo.
