Mariborčan, rojen 28.septembra 1987, se ukvarja s športom, ki je bil v Sloveniji kar precej neznan – smučanjem prostega sloga. V smučanju prostega sloga obstajajo naslednje discipline : smučarski kros, grbine, snežni žleb, akrobatski skoki in slopestyle.
Filip Flisar nastopa samo v smučarskem krosu. Ostale discipline se med seboj preveč razlikujejo, saj to ni podobno kot v alpskem smučanju, kjer so si discipline med seboj bolj podobne, v vsaki imamo smučarske količke in kdor pride v cilj in je najhitrejši pač zmaga. Discipline v smučanju prostega sloga se zelo razlikujejo, saj v snežnem kanalu sodniki ocenjujejo skoke, pri akrobatskih skokih pa je potrebno v zraku izvajati zahtevne elemente, salte.
Filip Flisar je svojo kariero začel kot alpski smučar, v mlajših kategorijah je tekmoval v superveleslalomu in smuku, vendar brez večjih uspehov, udeležil pa se je tudi nekaj tekem evropskega pokala. Pri treningu alpskega smučanja je želel uveljaviti nekaj novih prijemov, a žal trenerji niso imeli posluha za novosti. Filip Flisar se je zato odločil, da ima vsega dovolj in da bo poizkusil nekaj novega. Kot ljubitelj adrenalinskih športov ( poleti nabira kondicijo z rolkanjem in gorskim kolesarstvom ) se je odločil za smučanje prostega sloga. V začetku svoje nove kariere se je preizkusil tudi v snežnem žlebu, vendar je kmalu ugotovil, da mu najbolj ustreza smučarski kros. Mnogi strokovnjaki so dejali, da je smučarski kros disciplina, kjer najdejo svoje zatočišče neuspešni alpski smučarji, da pa temu ni tako, je dokazal Daron Rahlves ( olimpijski zmagovalec v smuku ), ki mu ni uspelo zmagati nobene tekme. V začetku je tudi Filip Flisar menil, da je zelo dober smučar, da bo z lahkoto opravil s konkurenco. Vendar ni šlo vse tako gladko, na svoji prvi tekmi se ni uvrstil v finale, zasedel je skromno 65. mesto. Hm, slab dan si je rekel in bo na naslednji tekmi boljše. Bilo je še slabše. Kmalu je spoznal, da so najboljši v smučarskem krosu tekmovalci z več izkušnjami, ki z rutino najdejo prave hitre linije, s spretnostjo premagujejo kuclje, ki so nepredvidljivi. Ugotovil je, da je zelo pomemben start ( saj je ob slabem startu zelo težko prehitevati), rivalstvo na progi, skoki, da ne gre samo za zavoje kot pri alpskem smučanju. Slabost smučarskega krosa je tudi, da se ne more tekmovati dlje kot minuto in dvajset sekund ker organizem težko zdrži vse napore. Najprej ga je financirala kar njegova mati, z prvimi uspehi, pa si je Filip Flisar uspel pridobiti tako domače kot tuje sponzorje. Na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010 je osvojil osmo mesto v smučarskem krosu, naslednje leto je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Združenih državah Amerike ( Deer Valley ) in osvojil 11. mesto. Prvi večji uspeh je Filip Flisar dosegel leta 2012, ko je osvojil srebrno medaljo na X-igrah v Aspnu. Sezono 2012 je uspešno nadaljeval, saj je v Alpe d Huez dosegel zgodovinsko prvo zmago v svetovnem pokalu. Po nesrečnem razpletu tekme v Grindenwaldu ( smrtno se je ponesrečil Nik Zoričič ) so organizatorji odpovedali sobotno in nedeljsko tekmo. Obveljali so rezultati kvalifikacij, Filip Flisar pa je le te končal na prvem mestu. Ta rezultat mu je omogočil, da je v sezoni 2012 osvojil mali kristalni globus v smučarskem krosu, v skupni razvrstitvi pa je osvojil peto mesto. Po nekoliko slabši sezoni 2013, je na olimpijski igrah v Sočiju, Filip Flisar veljal za enega od favoritov za zlato medaljo. Pot do polfinala si je tlakoval z uspešnimi vožnjami, potem pa se mu je pripetila nezgoda, pri startu se je poškodoval, sumili so celo na zlom reber, vendar se je kot velik borec ponovno podal na start in osvojil odlično šesto mesto.
Filip Flisar je tudi posebnež glede svoje prehrane. V času treninga ( v glavnem trenira na ledenikih v Švici in Avstriji ) in tekem ne uživa nobenih izotoničnih napitkov, vitaminov, prehranskih dodatkov (ogljikovih hidratov, beljakovin..). Filip Flisar rad pove “da je zrastel na svinjski masti” ter, da ne vidi razloga zakaj bi menjal način prehranjevanja. Po tekmi tudi rad popije pivo in poje hamburger. Pri 181 centimetrih višine ima 97 kilogramov. Filip Flisar ima poleg prehrane še eno posebnost, to so njegovi brki, v stilu slikarja Salvadorja Dalija. V začetku je bilo vse bolj mišljeno za zabavo, potem pa je ugotovil, da je dosti bolj zanimiv za sponzorje, medije in pa tudi ljudje so si ga zapomnili po brkih. In še ena posebnost o Filipu Flisarju, s svoje prve tekme za svetovni pokal se je vrnil domov z “avtoštopom”. S kombijem, ki je imel slabe pnevmatike je na ledeni cesti zletel v jarek. S kolegom sta se preko zasneženih francoskih prelazov s pomočjo “štopanja” prebila do Italije in potem z vlakom v Slovenijo.
Filip Flisar je s svojimi uspehi, odprtostjo, načinom življenja in včasih tudi z malo mero humorja dosegel, da bo smučanje prostega sloga – smučarski kros tudi v Sloveniji postal vse bolj priljubljen in popularen šport.
