Hipnoza je neprecenljivo orodje, tehnika, ki jo uporabljamo za spremembo stanja zavesti. V tem stanju smo bolj sprejemljivi za sugestije, ki nam pomagajo ustvarjati pozitivne spremembe.
V osnovi imamo štiri vzorce možganskih valov. Beta valovi predstavljajo zavestno, budno stanje zavesti, v katerem se nahajamo večino dneva. V alfa stanju se možganski valovi nekoliko upočasnijo in to stanje imenujemo tudi sproščeno stanje dnevnega sanjarjenja. Teta stanje je stanje sanj, v katerem se pojavlja t.i. rem faza, delta pa je globoko spanje brez sanj. Ko smo hipnotizirani, se nahajamo v alfa stanju zavesti in takrat smo v fazi »superučenja«.
Hipnoza pravzaprav normalno stanje človeka in jo doživljamo celo večkrat na dan. Eden od dobrih primerov je vožnja po avtocesti, ko se kar naenkrat se zavemo, da smo prevozili velik delež poti, vendar ne znamo priklicati v spomin, kaj se je v tem času sploh dogajalo. Bili smo v stanju hipnoze, transa in smo pravzaprav operirali z avtopilotom iz naše podzavesti.
Hipnoza nas popelje v svet izjemnega udobja. Gre za lahkoten in osvobajajoč občutek, ko smo ločeni od vsakdanjih skrbi in smo osredotočeni le na naš notranji proces.
Veliko ljudi je mogoče hipnotizirati, obstajajo pa ljudje, pri katerih hiponoza ni izvedljiva. Mednje sodijo na primer posamezniki z duševnimi težavami (shizofrenija, disociativna osebnostna motnja itd.) ali odvisniki od drog. 5-10% populacije je torej nedojemljive za hipnozo, ostali pa se nahajajo na kontinuumu; nekateri so bolj dojemljivi, drugi malo manj. Hipnoza postaja lažja, če jo izvajamo večkrat, saj tako treniramo in je na ta način lažje doseči spremenjeno stanje zavesti. Naj omenim zanimivost – hipnoza je lažje izvedljiva pri posameznikih z višjim IQ-jem, pod pogojem prostovoljnega sodelovanja. Minimalen IQ, da lahko delamo z nekom je 70, pod to vrednostjo pa hipnoza ni mogoča.
Hipnoterapevt pravzaprav nikogar ne hipnotizira. Klientu le pomaga s serijo tehnik, da ta preide v stanje hipnoze. Zatorej je hipnoza v resnici avtohipnoza – vedno gremo sami v hipnozo. Zanimivo kajne? Torej ne gre tako, da osebi rečemo »spi« in ta pade v trans. Mi smo tisti akterji, ki našemu umu pustimo, da nas nekdo vodi.
Med mnogimi obstaja prepričanje, da je hipnoza nevarna. Karkoli s čimer delamo, ima lahko potencialne nevarnosti in hipnoza sama po sebi ni nevarna. Najslabši možni izid terapije je škoda, ki jo povzroči nekvalificiran posameznik. Če na primer nismo kvalificirani za procese žalovanja, potem ne moremo pomagati nekomu, ki želi s hipnozo olajšati žalovanja. Med skeptiki se pojavlja tudi pogosto vprašanje »Kaj pa če se iz hipnoze ne bom mogel zbuditi?« Ta bojazen je popolnoma odveč. Hipnoza ni dejansko spanje, je spremenjeno stanje zavesti, v katerem imamo popolno zavedanje in nadzor in se lahko »zbudimo« iz tega stanja kadarkoli. Zato tudi nikoli ne bomo izvajali dejavnosti, ki niso v skladu z našimi vrednotami in s katerimi se ne strinjamo oziroma jih ne želimo izvajati. Nihče nas torej ne more v nič prisiliti in napačno je mnenje, da nas lahko drugi v takšnem stanju izkoristijo, da počnemo neumnosti. Vedno sodelujemo prostovoljno. Če nam sugestija ni po godu, jo bomo zavrnili, je ne bomo slišali ali bomo odprli oči in prenehali s sodelovanjem. Torej, vedno imamo kontrolo na določenem nivoju. Četudi če smo v zelo globokem transu in začnemo izvajati določeno dejavnost, se bomo kmalu zavedli in prenehali, če nam to ne bo všeč.
Hipnoza je stanje zavesti med budno pozornostjo, torej beta zavestjo in spanjem, v katerem se ne zavedamo, kaj se dogaja v okolici (in kadar zaspimo tudi ne sodelujemo). Glas hipnoterapevta je tisti, ki vzdržuje klienta v tem stanju, med zavestjo in nezavedanjem. Torej klient »plava« med tema dvema stanjema. Brez glasu bo klient ali zaspal, ali se vrnil nazaj v beta stanje zavesti. Hipnoza in meditacija sta pravzaprav iste stvari, gre le za drugo ime. Možganski valovi so popolnoma enaki kot pri meditaciji in nikoli ne slišimo reči ljudi, da imajo težave »priti iz« meditacije.
Mnogi tudi menijo, da se v stanju hipnoze ničesar ne spomnimo. To prepričanje je popolnoma napačno. V stanju hipnoze se ponavadi spomnimo vsega. Hipnoza je podobno kot film ali gledališče – popolnoma smo »posrkani« v dogajanje, da pozabimo vse kar se je dogaja v okolici in smo osredotočeni le na našo zgodbo, zato si jo tudi zapomnimo in ostane v spominu, ko pridemo zopet v beta stanje zavesti. Obstaja pa nivo hipnoze, imenovan amnestični stadij; nekateri poročajo, da so na primer slišali glas terapevta do neke točke, potem so se izgubili in nato so zopet slišali itd. V tem stadiju pa še vedno interakcionirajo kljub temu, da so izgubili spomin. Če bi v tistem času terapevt rekel nekaj, kar ni v skladu z njihovo voljo, bi slišali, odprli oči, ne-upoštevali navodila. Vendar ponavadi so sugestije tako prijetne in pozitivne, da se oseba enostavno prepusti, ker se počuti tako dobro.
Hipnoza je uporabna pravzaprav pri vsem, kar je povezano z vedenjem. Pri kajenju, hujšanju, grizenju nohtov, lajšanju bolečin, spremembi našega čustvenega odzivanja, zmanjšanju stresa, krepitvi imunskega sistema itd.
Če se sprašujete, ali se lahko hipnotizirate sami, je odgovor da, lahko se. Pravzaprav avto-hipnozo že izvajate, pa za to niste potrebovali prebrati nobene knjige ali se izobraževati. Hipnoza je nekaj naravnega in normalnega in vsi imamo to sposobnost. Če pa se želite bolje spoznati, spremeniti določena področja življenja, ki vas motijo, vam toplo priporočam, da v roke vzamete dobro knjigo na to temo in se udeležite kakšne delavnice.
