Ste osebna finančna svetovalka in iskalka izgubljenega premoženja, oseba, ki skupaj s svojimi poslovnimi partnerji v podjetju Vezovišek & Partnerji poučuje Slovenke in Slovence kako pomembno je postaviti dober finančni temelj in mu slediti. Zadnje čase je, glede na nov pokojninski predlog, Belo knjigo, ponovno aktualno govoriti kakšne bodo naše pokojnine, ki že dolgo časa niso več ključ do naše varne starosti.
- Kdaj naj bi posameznik začel razmišljati o varčevanju za prihodnost?
Vsak bi moral začeti razmišljati o varčevanju za prihodnost s prvo plačo. S prvo plačo namreč prav to tudi začne, ko plača prispevke, a ti prispevki žal ne bodo zadostovali, kot smo to bili vajeni pri naših dedkih in babicah. Iz prvega stebra bomo namreč prejeli občutno manj in vsekakor ne dovolj za dostojno življenje. Prej kot bomo začeli, lažje bomo dosegli cilj. Že Einstein je rekel, da je obrestno obrestni račun najmočnejša sila v vesolju in pri dolgoročnem varčevanju res igra ključno vlogo.
- Katera so tista ključna dejstva, ki danes že vplivajo in ali predvidevate, da bodo vplivala tudi v prihodnosti na našo finančno prihodnost v obdobju pokojnin?
- Pokojninska blagajna je prazna.
Podatek, da sta moj ded in moj oče imela mnogo boljšo osnovo za izračun pokojnine glede na danes; danes upokojenec prejme 57 odstotkov od 22 zaporednih let, in že danes vemo, da se bo osnova do leta 2018 podaljšala na 24 zaporednih let. Ali povedano drugače, v letu 1992 je povprečna neto pokojnina znašala 71 % povprečne neto plače, v letu 2002 66 %, v letu 2012 je ta delež padel na 57 %. Napisana pa je že nova Bela knjiga, ki daje jasne znake, da bo naša pokojnina še nižja.
Dejstvo je, da je vedno več starejših in vedno manj aktivnih. Če so še v osemdesetih letih trije aktivni delali za enega upokojenca, danes dela manj kot 1,5 človeka.
- Ljudje živimo dlje, kar je posledica napredka v medicine; žalostno bo gledati ljudi v 3. življenjskem obdobju, ki bodo životarili še od 30 do 35 let, če ne bodo prej poskrbeli zase.
- Stroški zdravljenja se večajo.
- Kako varčevati? Kako bi svetovali nekomu, ki je ravnokar nastopil na trg dela?
Odvisno od njegovega cilja. Če ima za cilj finančno varnost, bi mu svetovala, da daje na stran vsaj 10 odstotkov svoje plače za svojo lepšo prihodnost v 3. življenjskem obdobju. Če bi imel za cilj svojo finančno neodvisnost, pa mnogo več od tega.
- Kako bi svetovali tistim, ki delijo mnenje ‘’kako naj varčujem s plačo, ki jo imam (npr. 700 eur, 1000 eur, 1500 eur?)
Enako. Zanimivo je, da pogosto sploh ni višina plače tista, ki je ključna. Vsakdo si misli, ko bom imel 1.500 € plače, bo pa bolje in ko se to zgodi, največkrat spremeni življenjski stil, kar pomeni višje življenjske stroške. In potem reče, ko bom imel 2.000 € bo pa res bolje in tako naprej. Znano je, da več kot imaš, več si privoščiš. Namesto, da bi del sredstev namenil za dolgoročna varčevanja, največkrat zapravimo vse.
- Pred kratkim ste izdali knjigo Neodvisna ženska z bičem. Kakšna je reakcija bralcev/bralk?
Reakcija je izredno spodbudna predvsem s strani bralk, saj je napisana v ženskem jeziku. Ženske mi pišejo, da je knjiga izvrstna predvsem zaradi dveh stvari:
- ker je izredno poljudno napisana. Nekatere so mi pisale, da so jo prebrali celo njihovi otroci, ki so jo skorajda v celoti razumeli. No, slišim tudi, da vanjo pokukajo tudi moški J;
- ker je napisana kot beležka: med branjem te spodbujam, da se soočiš s svojo situacijo in da si dejansko zapišeš svojih 10 korakov, po katerih te vodim do neodvisnosti.
Bi pa na tem mestu povedala, da se vsi partnerji v podjetju trudimo pomagati Slovencem in Slovenkam tudi s pisanjem knjig (tudi Mitja in Ana imata že svojo na knjižnih policah), e-knjig, organiziramo tudi delavnice. Pred name je največja delavnica, ki jo organiziramo vsako leto: Dan finančne pismenosti. Veliko energije vložimo v to, da bi ljudje pravilno sprejemali finančne odločitve glede na trenutne informacije. Žal tega znanja namreč tudi mi nismo pridobili v šolskih klopeh.
- Ko se odločamo za varčevanje ali obstajajo kakšna pravila, ki bi nas vodila k pravilnim odločitvam? Na kaj vse moramo biti pozorni preden se odločamo za posamezne produkte?
Najlažje razmišljamo v pravi smeri, če si zastavimo konkreten cilj: čez 30 let želim 1.500 € realne pokojnine. In potem izračunamo, koliko ob določeni donosnosti moramo varčevati danes.
Katere produkte/rešitve izbrati, pa je potem že drugo vprašanje.
Najbolje je, če varčujete:
- v produktih, ki jih razumete;
- ti produkti ne smejo imeti visokih stroškov, saj ti pojedo večino donosov; to je znano predvsem pri naložbenih življenjskih zavarovanjih, kjer se trenutno odpira novo poglavje (dobljene tožbe v Avstriji in Nemčiji) in verjamem, da bo spremenilo razmišljanje mnogih in spremenilo industrijo.
- Obetajo realno donosnost vsaj 5 odstotkov na dolgi rok (upoštevajoč davke in inflacijo).
Rdeč alarm naj vam zasveti, če gre za:
- najbolj prodajan product;
- če varčevanje obljublja več kot 15 odstotno donosnost v povprečju na leto: če govorimo, da ne stavimo vse na enega konja, v tem primeru takih donosov ni mogoče doseči. Staviti vse na en naložbeni razred pa je izredno tvegano, zato tega ne priporočam.
- Kakšne so vaše izkušnje – ali Slovenci odgovorno in dovolj zgodaj razmišljamo o času ko se bomo upokojili? Kakšen profil varčevalcev se obrne na vas?
Večina, ki razmišlja o varčevanju za pokojnino, je stara nad 35 let. Pred nekaj leti ni bilo mladega človeka, ki bi razmišljal o pokojnini. Danes imamo tudi mlade, ki se želijo poučiti o tem, preden sploh nastopijo s službo. Na delavnicah je pogosto opaziti mlade obraze, kar me navdaja z optimizmom. Je pa res, da je številčno tega še vedno premalo. Čas mora narediti svoje. Ko se bo upokojevala naslednja generacija, bomo šele začutili šok in takrat pričakujem znaten porast varčevanja za pokojnino med vsemi starostnimi razredi.
- Kakšen je povprečni slovenski varčevalec? Je bolj previden in se raje odloča za manj tvegane a hkrati tudi manj donosne produkte ter ali se trend kaj obrača?
Povprečni slovenski varčevalec je zelo konzervativen. To kažejo tudi podatki Banke Slovenije, saj je večina sredstev na bankah. Kljub nizkim obrestnim meram, se je v zadnjem letu obseg sredstev na bankah celo povečal, kar nima nobene logike. Je pa res, da danes denar ne izgublja na vrednosti, saj je inflacija ničelna.
Po drugi strani pa smo Slovenci izredno pohlepni in si želimo visokih donosov. Zmerni donosi nas ne zadovoljijo. Raje igramo loto, gremo v kasino, zaupamo denar tistim, ki nam obljubljajo neverjetne donose. Te zgodbe se običajno ne končajo dobro.
Res pa je, da se pogosto ne zavedamo tveganja. Donosnosti brez tveganja ni. Višja, kot je pričakovana donosnost, večje je tveganje.
Ne poznamo veliko naložbenih razredov: poleg bančnega varčevanja, so nam poznani skladi, delnice (tudi zaradi certifikatov, ki smo jih prejeli v času lastninjenja), zlato, srebro in nepremičnine. Le redki se odločajo za naložbe v umetnine, private equity, hedge sklade, crowdfunding, … To niti ni slabo. Se pač držimo tistega, kar poznamo. Težava se lahko pojavi, če le mislimo, da to poznamo. Nepremičnine so en tak primer. Zelo radi jih imamo. Dajejo nam občutek varnosti. A tudi nepremičnina je le naložba.
Pri tem je potrebno vedeti, da dom ni naložba. Dom se nikoli ne upošteva v bilanco. Brez strehe nad glavo pač ne moremo biti.
- Kaj je vloga osebnega finančnega svetovalca in kako pomembni so v procesu varčevanja?
Osebni finančni svetovalec je pomemben uspeh. Postaviti dober temelj je nekaj najtežjega in tega ljudje običajno ne zmorejo sami. Tako kot potrebujemo zdravnika ali pravnika, potrebujemo tudi osebnega finančnega svetovalca, ki nas bo peljal po najbolj optimalni poti do cilja. Pomembno je, da je osebni finančni svetovalec neodvisen in visoko etičen ter, da dela izključno v korist stranke. To pomeni, da ga stranka plača za nasvet. Ja, za nasvet osebnega finančnega svetovalca je potrebno plačati, a ta strošek bo običajno mnogo nižji, kot če tega ne storite. Zavedati se moramo, da brezplačnega nasveta ni. Težava je, da najti pravega osebnega finančnega svetovalca v Sloveniji sploh ni tako lahko. Ljudje bi morali biti veliko bolj izbirčni. Premnogokrat se zgodi, da vidimo rešitve, ki niso v prid varčevalcem, temveč tistemu, ki rešitev sklepa. A če je pravi osebni finančni svetovalec, ki je po možnosti še neodvisen, v tem primeru bi morala biti rešitev primerna. Kako ugotoviti, kateri osebni finančni svetovalec je pravi za vas? Najlažje je preveriti reference, članke, forume… ob osebnem srečanju pa ga povprašajte tudi, na kakšen način je plačan. Če je svetovalec plačan od dobaviteljev, se raje obrnite proč. Za tiste, ki ste še vedno v dvomih, pa smo v okviru Zavoda Vem da ne vem oblikovali vodič Izbira osebnega finančnega svetovalca, ki vam pri izbiri lahko pomaga.
Pomembno je tudi, da se z osebnim finančnim svetovalcem razumete. To ne pomeni, da morate prijateljevati, a zaupati svoja sredstva nekomu, ki vam ni simpatičen, ne priporočam. Z njim boste namreč najverjetneje večkrat v stiku.
