Je najti srečo res tako težko?



Poznate kakšno osebo, ki si vsako leto znova zada cilj, da bo shujšala? Ali pa morda še vedno sanjari o napredovanju v službi? Neprestano išče popolnega partnerja, ki ji bo spremenil celo življenje? Stremljenje k zdravemu in srečnemu življenju je v naši kulturi velikega pomena, in prav je tako. Žal pa ljudje pogosto menimo, da bodo določeni dosežki ali dogodki bistveno spremenili naše življenje na bolje. Vedno znova verjamemo, da nam bo nova služba prinesla večje zadovoljstvo, nov partner pa pravljično romantično ljubezen, kot je še nismo doživeli. No, seveda obstajajo boljši in slabši izidi. Tako bo, na primer, človek, ki je napredoval v službi, zagotovo zelo ponosen, posameznik, ki je shujšal, pa skrajno navdušen nad svojo novo podobo. Kaj pa se zgodi tedaj, ko nam na razgovoru za službo spodleti, ali kadar ne dosežemo zadanih ciljev?

Je najti srečo res tako težko?
Je najti srečo res tako težko?

Začnimo z nekoliko kontroverznim vprašanjem. Kaj mislite, kdo je v življenju srečnejši – človek, ki je pred enim letom na loteriji zadel vrtoglavi znesek denarja, ali človek, ki ga je delovna nesreča posadila v invalidski voziček? Najverjetneje ne potrebujete veliko časa za premislek, saj je zagotovo srečnejši človek, ki je zadel na lotu. Vsekakor je to na prvi pogled popolnoma logična ocena, ki jo najprej sklene vsakdo. Vendar je popolnoma napačna. Podatki, ki jih v svojem predavanju navede psiholog Dan Gilbert kažejo nasprotno. V roku enega leta od zadetka na lotu oz. nesreče sta obe skupini ljudi približno enako srečni in s svojim življenjem zadovoljni v enaki meri. Naj se zdi še tako nepredstavljivo, ljudje smo opremljeni s psihološkim mehanizmom, ki nam pomaga sprejemati tudi realnosti, ki niso idealne.

Socialni psihologi delijo srečo, ki jo ljudje doživljamo v vsakodnevnem življenju, na dve vrsti. Prva je naravna, druga pa sintetična. Naravno srečo doživimo, kadar dobimo točno to, kar smo si želeli (torej službo, ki si jo želimo, odlično plačo itd.). Kaj pa takrat, kadar ne dobimo tistega, kar smo si želeli, oz. kadar je izid drugačen od naših želja? Takrat se vklopi naš psihološki mehanizem, doživljanje sintetične sreče. Kadar nas naše življenje preseneti, nastane prepad med pričakovanji ter realnostjo. Seveda nas to žalosti, vendar pa je naša sposobnost sprejemanja realnosti veliko boljša, kot menimo, da je. Kadar ne dobimo službe lahko spoznamo, da nam ni bila namenjena, ter da bomo srečnejši drugje. Ko nam spodleti pri vpisu na želeno fakulteto se vpišemo na drugo ter tam širimo svoja obzorja. Kadar na testu prejmemo nižjo oceno od pričakovane pa se enostavno sprijaznimo ter se bolj potrudimo naslednjič. To so le nekateri izmed primerov doživljanja sintetične sreče, našli pa ga boste še v mnogih drugih situacijah, praktično na vsakem koraku.

Koncept sintetične sreče nas tako potiska naprej ter uči, da srečno življenje ne predstavlja nujno življenja, v katerem bi vedno prejeli tisto, kar želimo. Srečno življenje je tisto, v katerem se naučimo sprejeti tisto, kar dobimo. Vedno pač ne moremo dobiti vsega, kar smo si zaželeli. Morda se doživljanje sintetične sreče sliši kot varanje samega sebe, vendar temu ni tako, saj so občutja sreče takrat enako iskrena in odkrita. Medtem, ko naravno srečo doživljamo na podlagi zunanjih faktorjev, je sintetična popolnoma odvisna od notranjih. Ravno zato je slednja bolj dolgoročna ter stabilna oblika sreče, ki nam lahko pride prav v vsakem trenutku.

Seveda je naša splošna dobrobit odvisna od doživljanja obeh vrst sreče, zato se nikar ne prenehajte truditi za svoj uspeh. Z izpostavljanjem ideje, ki stoji za delitvijo sreče na dve polji, želimo le, da se zazrete v lastno dojemanje sreče ter spoznate, da boste srečo našli vsepovsod. Z odločitvijo, da boste srečni, kadar boste uresničili svoje cilje, a hkrati tudi kadar vam bo spodletelo, boste s svojih ramen odvzeli pritisk, da morate vedno in za vsako ceno uspeti.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*