Je sodelovanje lahko tudi soustvarjanje?



Pri pogovoru z znancem, ki živi nedaleč stran, je beseda nanesla na medsosedske odnose. Veliko nas živi v takšnem okolju kot so na primer mesto, blok, stanovanje in podobno. Veliko ljudi je lahko tudi veliko možnosti.

Znanec je bil slabe volje zaradi zaprte trgovine, saj mu je nepričakovano zmanjkalo začimb za kuho. Kaj pa sosedje? V resnici niti ne ve, kdo je njegov sosed.. In jih tudi ne bi vznemirjal s takšno malenkostjo. Zagotovo ne bi bili veseli, če jim v nedeljo popoldan neznani sosed zvoni na vratih. Zadnje čase se tudi opaža takšna negotovost ali celo ogroženost. Prehitri sklepi o pregovorni suši za sodelovanje vsekakor niso na mestu. Marsikdo pa je morda bolj integriran v kakšnem drugem okolju. Vendar je to kljub vsemu zaskrbljujoče.

V ozadju je morda res tudi nekakšna naša kulturna značilnost in pregovorna zadržanost, a sam ne verjamem preveč v to. Srečamo lahko veliko Slovencev in običajno ne veljamo ravno za vase zaprte, nekomunikativne, nekooperativne in izolirane. A tako, kot pri mnogih drugih stvareh, se tudi tukaj samo ne bo nič premaknilo. Prepričan sem, da je sodelovanje področje, ki potrebuje več pozornosti. Pa ne samo v medsosedskih odnosih, temveč tudi pri mnogih dejavnostih, kjer si tako ali drugače pomagamo in soustvarjamo naš boljši jutri.

Tako kot že nekaj let poteka proces informiranja in ozaveščanja o pomenu varčevanja, bi morali sistematično posvetiti pozornost sodelovanju. Tu mislim predvsem na tisto naravno odprto sodelovanje med ljudmi, ki ponekod na podeželju še vedno živi. Zakaj ne bi tudi v mestih? Na medosebni ravni bi to lahko marsikaj spremenili. Morda bi potem tudi mesta postala bolj človeku prijazna okolja, kjer ne bi bilo razloga, da se kdor koli v njem počuti odtujenega ali celo osamljenega.

Ob vseh vrednotah, ki so že uveljavljene (kot so na primer ustvarjalnost, ekonomičnost, informiranost, učinkovitost in podobno), ostajajo prezrte ključne vrednote – sodelovanje, soustvarjanje, sobivanje in podobno. Razvoja ne bo brez tesnega sodelovanja s soljudmi. Brez tesnejše delitve znanja, izkušenj in dobrin ne bo napredka, ki bi bil dostojna zamenjava za iztrošeni in zastareli model družbe.

Myanmar
SODELOVANJE JE NAJVEČKRAT TUDI POZITIVEN DIALOG

Poskusimo še nove korake za spremembe in sodelovanje

Na stvari v življenju se prej ali slej navadimo, postanejo nam pričakovane in normalne v smislu “tako pač je”. Gre lahko za način kako vidimo ljudi, kako delamo v službi in na projektih, ter kako vidimo sami sebe. Vprašanje pa je kako obstoječe stvari spremeniti, ko si tako izberemo novo vizijo, možnost novega in drugačnega delovanja?

Sprememba se začne z odločitvijo in izbiro, da bomo nekaj spremenili. Temu sledi  delovanje, ki mu ni konca. Brez delovanja se stvari preprosto ne bodo premaknile (razen v izjemnih primerih, ali bolje rečeno, ko jih sami zanemarimo). Lahko bi rekli, da za novo stanje potrebujemo nov, dodaten vložek “energije”, s katerim obstoječe stanje nadgradimo. Lep slovenski pregovor pravi: “brez muje se še čevelj ne obuje”. V primeru sodelovanja pa je njegova moč neskončna.

Sodelovanje in spremembe naj imajo cilj

To se nam zdi takorekoč samoumevno. Zmeraj pa ni. Še posebej v situacijah, ko bi si lahko s takimi dejanji (sodelovanjem, spremembami in podobno) veliko pomagali. Velikokrat se znajdemo pred »zagato«, ki bi jo bilo možno s sodelovanjem (ali še bolje z razumevanjem!) preprosto rešiti ter zagotoviti lahek dostop do rešitve in posledično zagotoviti manj slabe volje.

Vse prevečkrat se nam dogaja, da »tavamo« in iščemo rešitve, za katere že naprej vemo, da ne bodo prinesle željenih rezultatov. Ne pomislimo pa na to, da je lahko nekdo, ki pozna odgovor zelo blizu ali samo nekaj korakov stran. Če pa že pomislimo na takšno pomoč, raje kar odlašamo in upamo, da se bodo stvari same uredile. Ne bodo se!

Zato je veliko bolje, da zberemo pogum ter za nasvet prosimo soseda (še bolje prijatelja), saj morda prav ta pozna rešitev za nastalo težavo. To lahko vodi tudi v dolgoročno korist.

Prav lahko se zgodi, da bo naslednjič oseba, ki smo jo prosili za nasvet ali mnenje potrebovala našo pomoč. S tem pa se bo razvil pozitiven dialog, ki bo neizpodbitno vodil v  nadaljnje sodelovanje.

In ta sprememba (iskanje pomoči) pri našem vedenju naj postane vodilo za v naprej. Kajti  tu se lahko pojavi še zametek za nadalnje soustvarjanje. Videli bomo, da je sodelovanje lahko tudi soustvarjanje, če si to le dovolj želimo. Poskusite!

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*