Ko govorimo o alergiji, mislimo pri tem na motnjo, pri kateri telo na buren in neprijeten način reagira na vdor sovražnih napadalcev, ki pa v resnici niso pravi nasprotniki (recimo: cvetni prah, mačja dlaka). Te snovi, ki jih imenujemo alergeni tudi ne sprožijo pri vsakem človeku enake reakcije oziroma alergije, saj mora biti človek izpostavljen snovi, na katero je preobčutljiv. Vzrok za alergijo je v našem imunskem sistemu, ki ima nalogo, da nas brani z različnimi mehanizmi pred vdori različnih škodljivih snovi iz okolja. Vendar pa včasih pride do napake v imunskem sistemu in ta nenadoma ne loči več kaj je škodljivo in kaj neškodljivo, kaj je tuje in kaj je lastno. To imenujemo alergijska reakcija, pojavi se vnetje, ki ga razvije imunski sistem kot obrambo proti alergenom. Imunski sistem ima še eno značilnost, ki jo imenujemo »imunski spomin«. Ko se telo prvič sreča s tujo snovjo, potrebuje kar nekaj časa, da se vzpostavi odziv. Ob naslednjem kontaktu z isto snovjo, pa je odziv hitrejši in zelo intenziven. Raziskave, ki so jih delali angleški znanstveniki v obdobju od leta 1990 pa do leta 2001 kažejo, da se je število ljudi, ki trpijo za katerokoli obliko alergije, povečalo kar za 7 krat. V letu 1950 je imel alergijo vsaki sedmi Američan, 1970 vsak peti in 1985 že vsak tretji. Besede” alergija” pred 100 leti niso sploh poznali.
Vzroki za alergijo
Alergija je vsekakor napačen odziv telesa na določeno snov oziroma alergen, kar pripisujemo napaki imunskega sistema, za katero še vedno ni pravega pojasnila. Za to imamo več teorij, ena od njih je, da je bilo naše telo v otroštvu izpostavljeno premajhnemu številu škodljivcev in alergenom. Kar ena tretjina do ena četrtina ljudi je nagnjena k razvoju različni alergij. Protitelesa ponavadi ščitijo telo pred bakterijami, virusi in pred različnimi infekcijami. V primeru alergije gre za napačen odziv, telo začne proizvajati protitelesa, ki jih imenujemo imunoglobulini E (IgE), ti pa se vežejo na mastocite( to je posebna vrsta celic), katere najdemo predvsem pod površino kože, pljučih, v nosu, očeh ter v gastrointestinalnem traktu. Ko protitelesa najdejo alergen, ga »primejo« in mastociti začnejo ustvarjati močne kemikalije, vključno s histaminom. Le-ta izzove alergijsko reakcijo, ki se manifestira na različne načine. Poznamo dve fazi alergijske reakcije:
- V prvi fazi se pojavi oteklina in intenziven srbež, mišice v dihalnih poteh in prebavilih se skrčijo, pojavi se kihanje, voden izcedek iz nosu, kašljanje. Dihalne poti v pljučih se skrčijo, bolniki to občutijo kot oteženo dihanje
- V drugi fazi pride do tako-imenovanega alergijskega vnetja, sledi zadebeljena nosna sluznica, nos je zamašen, pojavi se stalen izcedek iz nosu. V pljučih je ta pozna faza odziva zelo pomemben del astmatičnega vnetja. Če je vnetje stalno, v dihalnih poteh nastanejo brazgotine, le-te so krivec za zaporo, katera pa ni več odpravljiva.
Kakšni so simptomi alergijske reakcije
Simptomi so seveda odvisni od načina, kako je alergen vstopil v telo. Če smo na primer vdihovali pelod, se pojavijo simptomi kot je kihanje, smrkanje, izcedek iz nosu, solzenje. Najpogostejši pojav oziroma reakcija na pelod, alergijski rinitis. Ko zaužijemo hrano na katero smo alergični, se pojavijo težave z želodcem in črevesjem. Reakcije v smislu alergije se pojavljajo povsod po telesu in so lahko različne intenzitete, od zelo blagih pa do zelo težkih stanj, ki so lahko življenjsko nevarna. Simptomi, ki se pojavljajo pri alergični reakciji so lahko lokalni( omejeni na prizadeto mesto) ali pa razširjeni na celo telo. Najhujšo obliko alergične reakcije imenujemo anafilaksija, ta prizadene tako dihalne poti kot srčno žilni sistem, kožo in gastrointestinalni trakt. Če ne ukrepamo pravočasno to pripelje do anafilaktičnega šoka in to lahko vodi celo v smrt.
Same simptome pa lahko delimo tudi na katere organe vplivajo. Le-ti so:
- Koža – pojavi se koprivnica, oteklina ter izpuščaj oziroma ekcem
- Dihalne poti – pojavi se izcedek iz nosu, kihanje, oteženo dihanje, kašelj ter bronhospazem
- Gastrointestinalni sistem- pojavi se slabost, celo bruhanje, bolečine v trebuhu ter driska
- Srčno žilni sistem – manifestira se kot bledica, izrazita slabost, izguba zavesti.
Najpogostejši alergeni
Alergene lahko označimo za snovi, ki izzovejo alergično reakcijo in, ki drugače niso nevarni za človeka. Najpogostejši alergeni so:
- pelod
- živali (mačke, konji, psi, itd.)
- oreščki kot so arašidi
- hrana (soja, morski sadeži, jajca, kravje mleko)
- plesni
- zdravila
- lateks
- piki raznih insektov
- kovine (nikelj)
Alergeni, ki so prisotni v zraku in jih vdihujemo( pelod, živalska dlaka, spore plesni), povzročajo osip na koži, kihanje, solzenje, kašljanje in izzovejo napad astme, alergijski rinitis.
Alergeni, ki jih zaužijemo s hrano, lahko povzročijo različne oblike reakcij in lahko celo privedejo do anafilaksije. Najpogostejši vzrok za alergijo pri otrocih so mlečni proizvodi in jajca, pri starejših otrocih in odraslih pa so to morski sadeži in arašidi.
Piki insektov lahko izzovejo lokalno alergijsko reakcijo, ki traja od enega dneva pa do več dni ali pa splošno reakcijo, vse do anafilaksije. Ker je to pik in alergen preide hitro v kri, je reakcija seveda precej hitrejša. Pri piku čebele ostane na mestu vboda želo. Da bi preprečili širjenje strupa, je zelo važno, da ga odstranimo, pri tem pa moramo paziti, da ga ne zlomimo.
Od zdravil, ki povzročajo alergijsko reakcijo, je daleč najpogostejši penicilin.
Kako zdravimo alergije
Najvažnejše je, da se izogibamo alergenu na katerega smo alergični. Zdravila, ki se dajejo za alergijo, blažijo simptome, jo pa ne zdravijo. Na telo in imunski sistem delujejo tako, da preprečujejo oziroma blažijo simptomatiko. Ta zdravila imenujemo olajševalci. Sem sodijo različni antihistaminiki. Poznamo pa tudi tako imenovane preprečevalce, sem spadajo glukokortikoidi. Le – te nanašamo lokalno na kožo, pri rinitisu si jih vpihavamo v nos, pri astmi pa jih vdihavamo. Zelo važno je tudi, da znamo zdravilo pravilno jemati, tako, da pride na določeno mesto, kjer je učinkovito. Pravilno tehniko jemanja zdravil nas ponavadi nauči medicinsko osebje. Pri blagih oblikah rinitisa in astme je možna tudi imunoterapija. Ta poteka tako, da v začetku pacientu vbrizgavamo majhne količine alergena, ki jih nato povečujemo do take količine, kot jo običajna v naravi in , ki prizadetemu povzroči alergično reakcijo. Za paciente ki imajo alergijske težave z dihali, je dobro, da so redno spremljani pri zdravniku.
V zadnjem času je bilo opravljenih ogromno raziskav v smeri iskanja učinkovitega zdravila proti alergiji. Nekatere raziskave pa predstavljajo alergijo v popolnoma novi luči in sicer kažejo na:
- povezanost med alergijo in paraziti( ti spuščajo strupe, ki rušijo človekov imunski sistem)
- zdrava mikroflora ščiti telo pred vdorom virusov, bakterij in parazitov ter na tak način preprečuje nastanek alergične reakcije
- pretirana uporaba zdravil, antibiotikov, cigaretni dim, nezdrav način življenja in onesnažen zrak, ravno tako vplivajo na razvoj različnih alergij.
In na koncu lahko rečemo le, da je alergija posledica različnih imunskih in kemičnih nepravilnosti v našem telesu, ki jih povzročajo tako mikroorganizmi, kot vplivi iz okolja.
