Kolikokrat razmišljamo o vodi ? Ali smo odgovorni do pitne vode? Ko si umivamo zobe ali roke, zapremo pipo? Za nas je tudi nekaj samoumevnega, da odpremo pipo in že imamo vodo, medtem, ko je marsikje na svetu edina pitna voda…. ustekleničena in se nahaja na policah trgovin. Voda je sestavljena iz vodika in kisika, formulo za vodo pa poznamo vsi: H2O….torej dva atoma vodika in en atom kisika. Voda je brezbarvana, nima vonja, niti okusa. Pri 0 stopinjah zamrzne, pri 100 stopinjah vre. V trdem stanju jo imenujemo led, v vročem stanju je to para. Edini element, ki ga najdemo v treh agregatnih stanjih.Brez vode ni življenja….to slišimo na vsakem koraku. Kar 70% zemeljske površine je pokrito z vodo, najdemo jo v morju, rekah, jezerih, mlakah,v oblakih in podzemnih bazenih.

In še bi lahko naštevali. Voda je sestavni del telesa in predstavlja dve tretjini naše telesne teže. Njena naloga je razstrupljanje telesa, v naravi pa odnaša vso nesnago, ki jo uspemo spraviti skupaj ljudje. Je tudi vsestransko topilo Nekontrolirano izkoriščanje vode in onesnaževanje pa je pripeljalo do tega, da so svetovne zaloge pitne vode zelo ogrožene in se bodo v naslednjih dvajsetih letih zmanjšale za kar 30%. Vendar pa je ( tako govorijo podatki, ki jih navaja organizacija Water Aid), kar 40% ljudi, ki nimajo dovolj vode za vsakodnevne potrebe in, da vsakih 15 sekund umre otrok zaradi bolezni, ki jo je povzročilo pomanjkanje vode. Če se ozremo nazaj, vidimo, da so bila že prve ljudske naselbine postavljene tik ob vodi in tudi velike civilizacije so se razvijale v dolinah velikih rek kot so Eufrat, Tigris, Nil.
Zakaj je voda tako pomembna?
Voda nam pomaga premagovati žejo, skrbi za našo vitkost, pospešuje metabolizem in ustvarja občutek sitosti. Zardi vode smo energični in, ko se počutimo utrujeni je včasih dovolj popiti kozarec vode. V dehidriranem telesu se dviga nivo kortizola,hormona, ki je odgovoren za stres. Naše telo veliko hitreje pošilja signal, da smo lačni, kot, da smo žejni. Ravno zaradi tega začnemo piti, ko smo že dehidrirani. Čista voda ni prvi izbor, ko gre za dehidracijo, takrat ji moramo dodajati nujno potrebne elektrolite, kot so klor, magnezij, natrij, kalij in kalcij. Študije kažejo, da je optimalna količina voda, ki jo moramo popiti, osem kozarcev na dan. Zdrave osebe, ki nimajo posebnih omejitev, lahko pijejo vedno, ko so žejne, več tekočine potrebujejo ljudje, ki so podvrženi posebnim življenjskim pogojem…torej športniki, težki fizični delavci, ki so izpostavljeni visokim temperaturam. V tem primeru morajo ženske popiti vsaj enajst kozarcev vode, moški celo petnajst. Številne raziskave so pokazale, da pomanjkanje vode v telesu povzroči porast hormona kortizola v telesu, le ta je odgovoren za stres. Simptome, ki se pojavijo zaradi premajhnega vnosa vode, občutimo kot glavobol, mišična utrujenost, kot krči in celo nezavest. Zato je najbolje, da se naučimo piti vodo, tudi kadar nismo žejni.
Še nekaj o vodi
Prve strani Biblije opisujejo vodo. Jezus je hodil po vodi. Življenje se je rodilo v vodi, kasneje se je razvilo na kopnem. V naravi obstaja še ena oblika vode, težka voda ali devterij (D2O) in ta je služila za pripravo atomske bombe (vodikove). Voda služi tudi kot dodatek gorivu, na tak način znižamo porabo goriva za kar 20%. V kontaktu z živim srebrom postane zdravilo – antibiotik, ki služi v različne zdravilne namene. In voda ima spomin, informacije, ki jih nosi v sebi, lahko zdravijo ali zastrupljajo. To je na prav poseben način opisal dr. Masaru Emoto, ki je vodi pripisal poseben pomen. Voda je živa in je močno povezana z našo zavestjo, z različni vibracijami in informacijami. Sam je delal različne poizkuse,
Na svetu je le 0,5 % sladke vode, ta odstotek je skozi zgodovino ostal nespremenjen, močno pa se je povečalo človeštvo. V zadnji 100 letih se je poraba pitne vode povečala za kar šestkrat. Povprečna poraba na posameznika v Sloveniji je 150 litrov vode na dan. Vodo čedalje bolj onesnažujemo, vendar se moramo zavedati da voda ni le naša pravica, je naša odgovornost. Do vode moramo gojiti spoštovanje, saj je voda nujna za naše preživetje in za preživetje bodočih generacij.












