Kajenje tobaka

Kaj pomeni kajenje tobaka? Kajenje ni nič drugega kot uživanje tobačnih izdelkov, predvsem cigaret, pip in cigar, s pomočjo vdihavanja dima prižganega tobaka. Ta vrsta uživanja tobaka, torej kajenje, izhaja že iz kulture ameriških domorodcev Severne Amerike, ki so pravzaprav prvi gojili tobak. Kmalu po kolonizaciji Amerike je kajenje postalo zelo priljubljeno tudi v Evropi. Dandanes je ta razvada najbolj razširjena v Vzhodni Aziji, saj tam kadi približno dve tretjini odraslega prebivalstva (Poročilo svetovne zdravstvene organizacije). V razvitem svetu pa v zadnjih letih kajenje močno upada, sedaj kadilci predstavljajo približno četrtino vse populacije.

Kako lahko uživamo tobak?

 

Tobak je seveda možno kaditi na več načinov in sicer je najbolj razširjeno kajenje cigaret, cigar in pip. Čedalje redkeje pa postaja žvečenje in njuhanje tobaka, ki je bilo včasih zelo razširjeno med uživalci tobaka. Na Bližnjem Vzhodu pa je razširjen način kajenja s pomočjo vodne pipe poznane kot »šiša«. Ta način kajenja je bil poznan že v 16. Stoletju in sicer so se prvi zapisi o vodni pipi pojavili v 16. stoletju v Indiji. Arabci se zbirajo in družijo ob kajenju šiše, to je pri njih obred, ki pa se zadnje čase širi tudi k nam.

 

Vpliv tobaka in kajenja na naše zdravje

Seveda proizvajalci tobačnih izdelkov dodajajo tobaku še druge snovi in dodatke. Nam najbolj poznane pa so : katran, ogljikov monoksid ter nikotin, le-ta je odgovoren za našo zasvojenost s kajenjem. Če se osredotočimo na nikotin, ki je droga (nikotinsko zasvojenost primerjajo s heroinsko, kar pomeni, da je kadilec hud zasvojenec) in povzroča ter vzdržuje odvisnost odraslih in otrok. Nikotin povzroča sproščanje hormona adrenalina, le-ta stimulira telo in povzroči nenadno sproščanje glukoze. Zviša se tudi krvni tlak, dihanje in utrip postaneta pospešena. Kmalu po tej stimulaciji pride do depresije, ki se kaže kot izčrpanost, to pa kadilca znova vodi do tega, da prižge in pokadi novo cigareto.

Kajenje tobaka je dejavnik tveganja in sicer kot sem že omenila, kajenje škoduje skoraj vsakemu organu telesa, povzroča mnoge bolezni in na splošno zelo zmanjšuje odpornost ter zdravje na splošno ( kadilci pogosteje zbolevajo za raznimi prehladnimi obolenji, obolenji dihal, želodčnimi obolenji). Mišljenje da »lahke cigarete« manj škodujejo zdravju, je napačno, kajti strupene kovine in plini so ravno tako prisotni v tobačnem dimu. Tudi pasivno kajenje lahko povzroča iste posledice, če je nekadilec redno izpostavljen vdihavanju tobačnega dima. Tveganje za nastanek bolezni je enako kot pri kadilcu. Pri otrocih pa pasivno kajenje lahko povzroči nenadno smrt novorojenca, razne respiratorne infekcije( infekcije dihal), probleme z ušesi ter pogoste napade astme. Niti ventilacija, niti filtriranje zraka, ne moreta zmanjšati izpostavljenosti tobačnemu dimu, kar pa pomeni, da samo popolna odsotnost tobačnega dima v okolju nudi učinkovito zaščito. Seveda je znanost zelo jasna in tukaj lahko zaključimo s temi besedami: Kajenje ni samo nekaj motečega, ampak predstavlja resno tveganje za zdravje. Teorija o koristnosti kajenja pri nekaterih boleznih, kot je Alzheimerjeva bolezen, je bila s strani znanstvenikov ovržena. Nikotin v manjšem številu pomaga pri nekaterih nevroloških obolenjih kot je Parkinsonova bolezen.

Prenehanje kajenja ima seveda neštete koristi in prednosti. Naj jih naštejem le nekaj:

• nekadilec v primerjavi s kadilci živijo dlje
• zmanjša se tveganje za nastanek bolezni
• izboljša se struktura kože
• ženske, ki prenehajo kaditi pred zanositvijo, zmanjšajo tveganje za nizko porodno težo novorojenčka
• finančni učinek

Problem je morda abstinenčna kriza, katera nastane zaradi odtegnitve nikotina. Ta se kaže kot nemir, razdražljivost, jeza, težave pri koncentraciji ter želja po kajenju. Vendar lahko z malo dobre volje, spremenjenim načinom življenja ter motivacijo, prenehamo kaditi in zadihamo s polnimi pljuči. Se splača, to povem iz lastne izkušnje.

Vir: 1. Učinki prepovedi kajenja v zaprtih delovnih in javnih prostorih; Inštitut za varovanje zdravja; 2012