Se kdaj počutite slabo, pa ne veste zakaj? Vas bolijo sklepi, operativne rane, mišice, pesti vas glavobol? Ko oblaki prekrivajo nebo, ste »oblačni«tudi vi, ko je sonce na nebu, vam pa čisto nič ne manjka? Za vse okrivite vreme in še res je…
Že Hipokrat, oče medicine, je opozarjal, da spremembe vremena vplivajo na ljudi, sploh na ljudmi s kroničnimi obolenji. Tudi Aristotel se je poigraval z vplivom vremena na ljudi, le, da je pojasnjeval pojave s pomočjo štirih elementov : vode, zraka, zemlje in ognja, kajti verjeli so, da je bolezen povzročena z motnjo pri ravnovesju življenjski tekočin v telesu. Le te bi morale biti v ravnovesju z elementi v vesolju. Tudi v knjigi« Stara zaveza« najdemo prve zapise o zdravstvenih težavah, ki jih povzroča vreme. Prvi, ki je bolj natančno proučeval povezavo med vremenom in počutjem je bil Gerhard van Swieten, zdravnik, ki je zdravil cesarico Marijo Terezijo. Zaradi vremena trpi kar vsak peti človek, 20% ljudi je tako imenovanih meteoropatov. Meteoropati so ljudje, ki so prav posebej občutljivi na vremenske spremembe, celo ogrevanje ozračja jim lahko povzroča različne probleme, ki se kažejo kot razdražljivost, različne zdravstvene težave, kot je depresija, tesnobnost, upad koncentracije in še bi lahko naštevali. Z vsem tem pa se ukvarja veja meteorologije, ki se imenuje biometeorologija. Tako lahko slišimo vsak dan bioprognozo, le ta nas opozarja kako bo vreme delovalo na nas in naše počutje. Vpliv vremena na naše počutje pa se povečuje tudi z našo s starostjo.
In kako lahko deluje vreme na nas?
Ko zunaj zapiha veter, ima zdravstvene težave kar ena tretjina ljudi. Veter vpliva na naše razpoloženje, povzroča nam glavobol, pri nekaterih depresijo in nespečnost. Predvsem topli vetrovi delujejo neugodno na našo psiho, južni vetrovi pa nam povečujejo razdražljivost. Ko se približuje nevihta, naše razpoloženje niha, pojavi se glavobol in migrena. Raziskave kažejo, da so ti atmosferski učinki najmočnejši uro pred pojavom dežja.
Sam dež in grmenje pa prinašajo olajšanje, saj dvigujejo tlak v atmosferi in mi smo takoj boljši. Raziskave kažejo tudi, da se v slabem in oblačnem vremenu poveča vpis na fakultete in to za kar 12%, saj se takrat študenti, namesto, da bi se zabavali, učijo. Ko uživamo v lepem in sončnem vremenu, smo dobro razpoloženi, samozavestni, vsa dela nam gredo bolje od rok. Britanske raziskave navajajo, da smo v teh dneh tudi bolj naklonjeni avanturizmu. Slabše se počutimo le, če je vročina prehuda.
Kako si pomagati ?
Čeprav nam vreme lahko povzroča težave, si vseeno lahko pomagamo sami. Eden od načinov je vsekakor zdrav način življenja. Naše telo je zelo prilagodljivo, vendar pa je ogromno odvisno tudi od našega karakterja. Če samo vidimo oblak in smo že slabe volje in depresivni, nam to razmišljanje ne pomaga kaj preveč pri prilagoditvi in k boljšemu počutju.Pomembno je tudi pitje večjih količin tekočine( vode seveda) z dodatkom magnezija, kateri ugodno deluje na živčni sistem. Tudi zdrava prehrana, bogata z vitaminom C, nam pomaga v boju s tegobami, ki nam jih povzroča vreme. Izogibati se moramo hrane, ki je bogata z ogljikovimi hidrati, zlasti tistimi z visokim glikemičnim indeksom, saj nam povzročajo utrujenost zaradi hitrih nihanj sladkorja v krvi. Ginseng nam pomaga pri koncentraciji in v boju z glavobolom. Zagovorniki alternativne medicine si lahko pomagajo z aromaterapijo, akupunkturo, meditacijo, v poštev pridejo tudi druge tehnike sproščanja. Stres je naš sovražnik, izčrpa vse naše obrambne mehanizme, zato naj bo le ta na minimumu. Privoščite si dovolj spanja, počitka, sprehodov v naravi, ne glede na vremenske razmere. Pred vremenskimi pojavi ne bežite, soočite se z njimi, dovolite, da vam dežne kaplje padajo na obraz, občutite sončne žarke, občudujte oblake, ki drvijo neznano kam.
Izmenoma se prhajte z mrzlo in toplo vodo, kar pospeši cirkulacijo in nam dvigne krvni tlak. Zelo priporočljivi so tudi oljni pripravki poprove mete, ti nam pomagajo pri glavobolu in migreni, pri voznikih pa vplivajo na budnost.
Pri nas sicer še ne obstajajo biovremenske svetovalnice, svetovanje je omejeno na dokaj splošne nasvete, ki jih lahko slišimo ob meteorološki napovedi, v sosednji Avstriji jih je pa kar nekaj, kjer lahko z določenimi testi preverite ali ste vremensko občutljivi.