Kako premagati strah



Povejmo kar na začetku: človek, ki se ničesar ne boji, ne obstaja. Enako lahko trdimo tudi za živali. Verjamemo, če bi se postavil za medveda ob pravem vetru, kar bi pripomoglo k temu, da te ne bi zavohal in bi glasno zakričal – pa ni vrag, da se ne bi medved ustrašil. O posledicah raje ne bi, ampak strah bi bil zagotovo prisoten.

Že starejši so znali povedati, da je strah votel, okrog pa ga nič ni, ampak, kdo bo verjel starejšim. Mi se še kar bojimo. Bojimo se teme, bojimo se višine, pajkov, kač in zobozdravnikov. Resnici na ljubo, v temi ni ničesar, kar bi bilo strašnega, je pa res, da nas v temni sobi ni strah, v temnem gozdu pa.  Tudi višine se ne bojimo, če smo na tleh in gledamo v zrak, če smo na visokem in gledamo v globino, pa se ne počutimo ravno dobro. In večina niti ne ve – kača se tudi nas boji. In ker se nas boji, nas običajno piči, da se zaščiti. Mi, v strahu, da nas bo pičila, začnemo udrihati s palico po njej.

Tudi psov se bojimo. Ker smo jih v otroštvu videli na tisoče, kako so pred vsako hišo, privezani z verigo lajali na vsakega mimoidočega, ker jih je gospodar tako pač naučil. Dejansko so tisti psi trpeli in so želeli le igre. Marsikaterega, ko so spustili iz verige, ni bilo nikjer več. Poskrili so se v temen kot, ker so se bali ljudi.

Seveda je treba strah ločiti. Eno so strahovi pred drugimi, živimi bitji, drugo pa strahovi pred dogodki. Med prve štejemo strah pred ljudmi, živalmi in celo rastlinami. Ja, ljudje se bojijo drugih, sploh znanih mestnih nasilnežev, serijskih morilcev in roparjev. Bojijo se tudi živali, že zgoraj omenjenih psov in kač, bojijo se pa tudi srn, katera pač človeku ne bi storila žalega. Strah jih je mravelj in komarjev, orlov in sov ter miši in podgan. Strahovi pred dogodki so zanimivejši, ker so dolgotrajnejši. Bojiš se izgube bližnjega in včasih ti enostavno ne da miru, kako boš to prenesel. Bojiš se zagovora pri šefu, ker dejansko ne veš, zakaj ga sploh imaš in bojiš se obiskati zobozdravnika, ker veš, da bo nič kaj prijazno vrtal v zobe. Strah te je potresa, ker ne veš, kam se boš skril in strah te je ostalih naravnih nesreč, ker ne veš, kaj bo potem. Ja, radi imamo načrtovano vse vnaprej in vse, kar nam nekaj nepredvideno pokvari, je za nas strah, ker vemo, da bomo morali potem začeti znova.

3strah

Strah se da pozdraviti. Povem iz prve roke. Sicer traja dolgo časa in veliko volje je treba imeti, ampak se da. Na koncu se pride do zanimivega zaključka in kdor bo dal zdravljenje strahu skozi, bo znal drugim na koncu pametno povedati. Tako, kot bom povedal tudi sam, na koncu. Kogar je strah višine, bo strah pred njo izgubil samo tako, da bo na visokem. V bistvu nas ni strah, da smo visoko, ker če nam bi dali okrog visoko ograjo, sploh ne bi vedeli, da smo tam. Strah nas je padca. In tisti, ki ga je strah teme, bo le tako pozdravil svoj strah, da bo več v temi. Kdor se boji ljudi, bo strah pred njimi pozdravil le tako, da se bo z njimi družil in jih ne bo obsojal.

Strahove pred dogodki lahko pozdravimo na tak način, da se prenehamo obremenjevati s prihodnostjo. Še slabše je, če se obremenjujemo s preteklostjo, ker potem iz preteklih dogodkov ustvarjamo predvidevanja, kaj se bo zgodilo.  Ja, prav je, da mislimo vnaprej, ampak ni prav, da mislimo negativno. Bolj kot bomo negativno gledali na vse, kar se dogaja okrog nas, bolj nas bo strah prihodnosti. Namesto tega bodimo raje pozitivni in vse, kar se nam zgodi, vzemimo kot del življenja. Včasih si mislimo, da enostavno ne gre. Če v tistem trenutku obupaš, potem je s tabo konec. Če se pa ustaviš, razmisliš in poskusiš najti rešitev, potem vidiš, da je pravzaprav otročje lahko.

In ko se zamisliš sam nad sabo, ko pozitivne in negativne stvari sprejemaš kot del življenja, potem ugotoviš, da strah res ne obstaja. Da je to samo fikcija. Da je to samo v glavi.

4 komentarji

  1. Ljiljana Peklaj

    Zanimiva razmišljanja in primerjave glede strahu, na koncu celo enako razmišljava, čeprav v drugačnem kontekstu, o pozitivnih stvareh kot jih navajam v mojem članju z naslovom Razmišljajmo pozitivno. Prav zanimivo se mi zdi.

  2. Tudi sam lahko pritrdim. Vse je v glavi!

  3. Igor Košar

    Se strinjam s tabo. Mojo zgodbo sem že opisal in verjamem, da se da tudi to premagat z veliko volje, vztrajnosti in predvsem druženja.

  4. Sem zelo pogumen. Skoraj nobene stvari me ni strah.

    Me je pa zelo strah dveh stvari. Prvo so ena vrsta ljudi. Me jih je toliko strah, da se jih niti omenit ne upam. Drugo pa so dogodki na katere nimam vpliva.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*