Zopet je prišel čas, ko se je treba odločiti kam na potovanje. Po dolgem premišljevanju in iskanju poceni letalskih kart je padla odločitev. Kanarski otoki. Vendar se je takoj pojavila manjša težavica. Kot vsi »ta mladi«, tudi jaz spadam med tiste, ki hočejo videti vse naenkrat, časa za vseh 7 otokov pa žal ni bilo. Tako sva se s prijateljico odločili za 2. Tenerife in Fuertaventura.
In se je začelo načrtovanje. Poceni letalsko karto sva dobili pri nizkocenovnem letalskem prevozniku in tako sva odleteli iz Bologne na Tenerife. Ko sva odšli od doma naju je spremljal močan naliv in nizke temperature, po pristanku pa nebo brez oblačka in poletne temperature. Utrujeni od nočne vožnje sva se nasmejano spogledali in si rekli: »Let the adventure begin.« Med tem, ko sva čakali na prtljago sva po nahrbtnikih iskali sprintane dokumente o Rent-a-car-u. Že čez 20 minut sva odbrzeli v Citroenu C3 iz letališča proti mestu El Medano. Hostel sva hitro našli, odvrgli prtljago in se odpravili na plažo.
Po kosilu sva vzeli v roke zemljevid in se z avtom odpravili vzdolž zahodne obale do gigantskih klifov z imenom Los Gigantes. Ceste na otoku so odlične, promet lepo urejen, vsi izhodi za pomembne turistične točke so lepo označeni.
Za prvi dan sva imeli dovolj in sva utrujeni padli v posteljo, še prej sva naredili načrt za naslednji dan. El Teide je prišel na vrsto.
Ker sva se prejšnji dan peljali mimo izhoda za vulkan El Teide, nisva imeli večjih težav z iskanjem poti. Še prejšnji večer sva prko interneta kupili vozovnici za gondolo. Nakup je možen tudi na okencu pred vhodom, vendar spletni naku omogoča 10% popust. Vožnja do izhodišča je minila hitro in po 20 minutnem čakanju v vrsti, sva se že pelali proti zgornji postaji na nadmorski višini 3515m. Od tam sva nadaljevali peš. Potrebno je omeniti tudi to, kdor želi na vrh vulkana (3718m), si mora preko spletne strani pridobiti dovoljenje za vzpon, ki je brezplačno, vendar brez dovoljenja te za nobeno ceno ne spustijo na vrh. Tako kot tudi naju niso. Pa sva poskusili z vsemi možnimi izgovori, niso pomagali niti zapeljivi pogledi gospodiču ob zapornici, samo ignoriral naju je. Imava pa vsaj izgovor, da se morava nekoč še vrniti na Tenerife. Zdolgimi nosovi sva se odpravili na lepo urejeno pešpot, ki je dolga približno 2,5km.
Vso pešpot sva bentili čez gospodiča, ki naju ni spustil na vrh in po nekaj krepkih na račun »zategnjenih« Špancev, sva se malo pomirili. Prišli sva do konca poti in vsa slaba volja je izpuhtela ob razgledu, ki se je ponudil.
Počasi sva se odpravili proti gondoli in ob vznožju sva kupili nekaj vulkanskih spominkov. V avtu sva sezuli pohodne čevlje in se odpravili proti Roques del Garcia. To so čudovite skalne formacije v bližini vulkana in so prava atrakcija za fotografe.
Pot sva nadaljevali po vulkanski pokrajini proti najvišje ležeči vasici na otoku-Masca. Cesta proti Masci je dobesedno grozljiva. Ves čas se strmo vzpenja, široka pa ne vem, če je dovolj da se srečata dva manjša osebna avtomobila. Tokrat sva izrekli nekaj krepkih na račun njihovih ozkih in strmih cest in se zraven do solz nasmejali, ker mi je vsakič ko se je bilo treba ustavit, »crknil« avto. Ko sva prispeli na cilj, nama ni bilo žal, za uničene živce na poti.
Veliko agencij ponuja treking iz Masce proti morju in nato s čolni do klifov Los Gigantes. Midve se nisva odločili za to možnost in sva se vrnili po čudaški cesti. Za nama je bil prečudovit dan in spet sva utrujeni padli v posteljo.
Naslednjega dne sva imeli namen obiskati Loro park. Avšasti in površni sva na hitro prebrali kje se nahaja park in po avtocesti odbrzeli proti severu. V avtu sva seveda klepetali in ko sva opazili prvo tablo na kateri je pisalo Cruz sva zavili dol z avtoceste. In sva se zapletli v labirint ulic glavnega mesta Santa Cruz de Tenerife. V dobri veri, da bova kmalu našli park sva napenjali oči kje bo kakšna tabla, po 20 minutnem kroženju po mestu se odločiva ustaviti na avtobusni postaji in povprašati starejšo gospo kje je Loro park. V polomljeni španščini jo vprašava in dobiva odgovor, da nisva v pravem mestu. Seveda ne. Loro park je v Puerto de la Cruzu. Spet sva se nasmejali do solz in se odpravili v pravi Cruz. Park je res vreden obiska. Mene so najbolj očarale orke, čeprav mi ni najbolj všeč to, da so zaprte v bazenu.
Naslednji dan je sledil ogled glavnega mesta. Mesto je veliko in daje predvsem možnost za nakupovanje.
Seveda sva tudi midve izkoristili dan za nakupovanje in sproščen sprehod po mestu. Naslednji dan sva se pa odpravili raziskovati severni del otoka. Najprej je sledil ogled plaže Playa de las Teresitas, nato pa še treking po Anaga mountains. Treking sva zaključili na samotni plaži in se posvetili kolonialnemu mestu La Laguna. Zvečer sva še na letališču vrnili avto in se z avtobusom odpeljali v glavno mesto.
Naslednje jutro sva se iz mestnega pristanišča s trajektom odpravili proti Fuertaventuri. Pot do otoka je bila kar komplicirana. Najprej s trajektom do Gran Canarie, nato z avtobusom iz ene strani otoka na drugo stran in spet na trajekt proti Fuerti. Utrujeni od vročine, predvsem pa lačni, sva prispeli na Fuerto ob 14h. Avtobus pa je iz Moro Jabla odpeljal šele ob 16.30, s tem da niti nisva vedeli, kje je avtobusna postaja. Glede na lakoto sva se strinjali, da najprej poiščeva restavracijo, nato pa postajo. V restavraciji (že ob vstopu naju je minila lakota), sva naleteli na prijazni Latvijki, ki sta naju odpeljali do avtobusne postaje. Še sreča! Pot do postaje je bila strma in niti ne tako blizu. Po dveh urah čakanja in po eni uri vožnje, končno pripeva v Caleta de la Fuste. Prijeten hotel sva našli hitro in se odpravili na lov za hrano. Odkrili sva prijazno angleško restavracijo in se ob vrčku sangrije in dveh polnih skledah ocvrtega krompirčka najedli do nezavesti.
Naslednji dan sva se najprej namenili na letališče v Puerto del Rosario po avto in nato na sever proti Coraleju.
Naslednji dan je bil namenjen raziskovanju plaž Coffete in Playa de Jandia. Obe sta čudoviti in namenjeni kajtarjem in surferjem. Našel pa se je tudi kakšne pogumen plavalec (mrzla voda).
Zadnji dan na Fuerti sva namenili izležavanju na plaži in obisku bližnjih solin. Ker spet nisva brali tabel, sva vstopili v soline kar nekje čez ograjo. Dobra stran tega je to, da sva privarčevali 15€, ki bi jih sicer morali odšteti za vstopnino.
In tako se je zaključilo potovanje po Kanarskih otokih. Iz Fuerte nisva odšli domov, ampak v Madrid. Kaj več o tem prihodnjč.
Se pa obe strinjava, da so Kanarski otoki čudoviti in če se le malo oddaljite od ustaljenih »turističnih« poti, lahko vidite in doživite ogromno. Ljudje so prijazni, pripravljeni pomagat. Tenerife je otok na katerem lahko počnete marsikaj in si ogledate ogromno stvari. Na otoku je tudi ogromno različnih tematskih parkov namenjenih družinam. Medtem pa je Fuertaventura po mojem lepša, vendar bolj počitniška. Otok lahko prevozite v slabih dveh urah, potem pa se podvržete čarom surfanja in kajtanja. Vsekakor vredno obiska.
