No stess na Kapverdskih otokih



Vsak dopustnik si želi, da v času počitnic odmisli vsakodnevne obveznosti ter uživa v brezdelju in odkrivanju nečesa novega. Katalogi potovalnih agencij z vabljivimi fotografijami prečudovitih peščenih plaž, ki se razprostirajo ob smaragdno prosojnem morju, kar vabijo medse, zato se nam v mislih kar hitro narišejo kovčki, letalo in ležalnik na plaži. In ko pade odločitev, da bomo pristnost fotografij preverili z lastnimi čutili, se začne fascinantno poglavje raziskovanja in odkrivanja še nepoznanega.

Potovanje večine popotnikov se začne z zbiranjem informacij in izdelovanjem planov. Ko prebrskamo splet, najdemo veliko koristnega, pa tudi nekoristnega. Ustvarimo si pričakovanja na podlagi izkušenj drugih, ki svoja popotniška doživetja delijo na raznih forumih in blogih. Ampak edino kar na koncu šteje, so naša lastna občutja, ki jih delimo s prijatelji, ko se vrnemo …

Kapverdski otoki oz. otočje Cabo VerdeCabo Verde_Santa Maria ali Zelenortski otoki ležijo v Atlantiku in so približno 460 km oddaljeni od senegalskega polotoka Cabo Verde, po katerem so dobili ime. Otočje sestavlja deset otokov vulkanskega izvora, od katerih sta turistično najbolj razvita otoka Boa Vista in Sal. Obiskala sem slednjega.

»No stress, no stress,« je odzvanjalo v hotelu, kamor smo po zamudi letala in dolgem napornem potovanju končno prispeli. Človek sprva pomisli, da lokalni prebivalci iz turistov »brijejo norca«, ampak prav kmalu se izkaže, da je to otoški moto, ki je hkrati opravičilo, spodbuda in pozdrav. Kljub potovalni izmučenosti ne moreš ostati hladnokrven in se z nasmehom odzoveš na njihov prisrčen sprejem.

Otok Sal – raznolik, peščen, soparen, vsiljiv, barvit … in predvsem drugačen. To je še vedno nerazvit svet, v katerega so začeli vdirati sodobni »zaslužkarji«, ki pospešeno gradijo hotele in turistična naselja. Pa tudi ceste so tukaj nekaj posebnega – na določenih področjih jih sploh ni, na novo nastale ceste pa vstavljajo krožišča, čeprav iz njih vodi samo en izvoz. Gradbeniki vsekakor razmišljajo z glavo – nekoč bodo na vseh še trenutno nepozidanih področjih stale luksuzne zgradbe.Cabo Verde

Santa Maria je najbolj turistični kraj otoka. Ob njem se razprostira devet kilometrov dolga peščena plaža. Posamezni hoteli, ki so si na njih uredili svoje kotičke z ležalniki, baldahini in bifeji, izgledajo kot oaze sredi puščave. Vsepovsod pesek in kristalno čisto morje. Božansko. Poležavanje sede, prijeten pa je tudi sprehod po obali, ko ti topel pesek spolzi med prsti in morje briše sledi tvojih stopal. In tukaj se zgodijo tudi najbolj nenavadne reči. Ko sem se pozno popoldne vračala s sprehoda po obali k svojemu ležalniku, sem opazila, da mojega oblazinjenega počivališča ni na svojem mestu. Prav tako ni bilo niti torbe, knjige in brisače, ki sem jo pustila ležati na njem. Ko sem se približala »taboru«, sem opazila, da je hotelski uslužbenec že začel pospravljati ležalnike. Opazil me je, se nasmehnil, pomahal in z roko pokazal na mojo torbo, ki je stala na vrhu zloženih ležalnikov. V polomljeni »anglonemščini« mi je razložil, da je stvari pospravil v torbo. Kaj takega? Si predstavljate, da bi se to zgodilo turistom pri nas – najbrž bi letele ostre besede in še kaj … Ne, tam pa je to nekaj povsem običajnega. Popolnemu neznancu pospravijo stvari in so srečni, ker so lahko pomagali.

Nekateri domačini so si omislili poltovornjake, s katerimi turiste prevažajo po otoku. Z vetrom v laseh drviš po pretežno puščavskem ozemlju in si otok ogledaš z vseh strani. Ker je dobil ime po soli, je nujno, da obiščete soline, ki so bile nekoč ena glavnih gospodarskih panog države. Ko vstopiš skozi tunel na področje solin, se odpre krasen pogled na barvito pokrajino. Vodiči te skoraj prisilijo, da zlezeš v solni bazen, v katerem se je nemogoče utopiti. Gostota soli je namreč tako visoka, da lahko ležiš na gladini vode in bereš knjigo. Predolgo namakanje ne priporočajo, po kopanju pa je obvezno tuširanje, saj se počutiš kot pršut v solnici.

Vodiči kot glavno atrakcijo promovirajo vulkansko plažo z izrazito modro barvo, ki je v neposredni bližini špilje, v kateri je mogoče zaradi odboja sonca opaziti »modro oko«. Največ radovednih izletnikov se nahaja ravno na tem področju, saj vulkanske skulpture ustvarjajo veličastno podobo, kopanje pa je zaradi čudovite barve morja res nekaj posebnega.Cabo Verde_Shark

Kapverdski otokiČe želite od blizu videti morske pse, vas bodo peljali na področje, kjer se zadržujejo. Grozljiv občutek je, ko plavajo mimo tvojih nog, s katerimi stojiš le kakšna dva metra stran od njih. Pravijo, da niso nevarni, ker so siti … kdo bi vedel, morda pa zgolj ne marajo človeških nog.

Domačini so prijazni, a za moj okus preveč vsiljivi. V mestu si ne moreš ničesar ogledati brez družbe lokalnega prebivalca. Ker bi se radi vsi pogovarjali s teboj, te vabijo, da obiščeš njihovo trgovino, na ulici te ogovarjajo in po možnosti tudi zasledujejo. Ko ti vsak postavi nešteto vprašanj, si zaželiš, da bi lahko zaradi vročine v miru spil hladno pijačo. To pa ni najbolj enostavno, saj si več čas pod bujnim očesom vseh prebivalcev mesta. Da se ti želja uresniči, je potrebno za pomoč zaprositi hotelskega »bodyguarda«, ki v lokalu sedi v neposredni bližini in s pokončno držo sporoča vsem morebitnim vsiljivcem, da si družbe ne želiš.

Znajo pa domačini zakuhati marsikatero hudomušno situacijo. Ko sem se končno naučila pozdravljati v njihovem jeziku, mi je nekdo odzdravili: »Kr neki, kr neki!« Le kdo ga je naplahtal, da je to »živijo«? Iz srca se nasmejiš vsem domislicam, ki jih »ušpičijo«, saj je njihov namen, da te spravijo v dobro voljo. Če presodijo, da tvoj nasmeh ni dovolj širok, si deležen besed: »No stress, no stress!« Koliko pa so počitnice na Kapverdskih otokih dejansko stresne, pa presodite sami, ko se jih boste odločili obiskati.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*