Kitajski zid – Kitajska



Osmo svetovno čudo, se vleče kot kača, več kot 6000 kilometrov, od Rumenega morja do puščave Gobi, čez gore in doline – Kitajski zid ( Veliki kitajski zid ). Deli zidu, ki jih danes lahko obiščemo, izvirajo pretežno iz obdobja dinastije Ming   ( od  14. –  17. stoletja ).

Kitajski zid -vojaški stolp

Van Li Čančeng,  ” zid 10.000 lijev” pravijo Kitajci, deset tisoč lijev  je približno 5000 kilometrov. V resnici je Kitajski zid dolg 6250 kilometrov. Pravijo mu tudi Veliki kitajski zid, kajti v Kraljestvu sredine je nešteto bolj ali manj ohranjenih zidov, katerih dolžina znaša 50.000 kilometrov, več, kot je dolžina ekvatorja. Res ni čudno, da mogočno strukturo zasipajo s presežniki  : največja zgradba, kar jih je zgradil človek, najdaljše obrambno obzidje, pa tudi največje pokopališče. Gradnja Kitajskega zidu je zahtevala življenja mnogih vojakov in kmetov. Ljudska republika  Kitajska je leta 1961 Kitajski zid zaščitila z zakonom, da bi ga rešila propadanja. Leta 1987, je Kitajski zid, Unesco razglasil za »svetovno kulturno dediščino«, da bi ga ohranil za bodoče rodove. Kitajski zid vsako leto obišče več kot deset milijonov turistov. »Ni junak, tisti, ki se ni povzpel na Kitajski zid«, takšno potrdilo dobi vsak, ki obišče Veliki kitajski zid. Izkupiček od prodanih vstopnic znaša okoli 12 milijonov dolarjev ( približno sto milijonov juanov ) Kitajski zid »joče«  pod težo turistov in zato bi morali napisati na potrdilo – »Ni junak tisti, ki ne varuje Kitajskega zidu«

»Ni junak tisti, ki ne varuje Kitajskega zidu«

Zid so začeli graditi v 5. stoletju pr.n.št. Na Kitajskem ta čas imenujejo obdobje sprtih držav. Sedem večjih kraljestev je bilo vpletenih v nenehne boje za nadvlado v Kraljestvu sredine.

Kitajski zid – začetek gradnje

Da bi se sprte države ubranile pred napadi, so na posebej ogroženih odsekih meje občasno zgradili obrambne zidove. Tri najsevernejše države Čin, Žao in Jan, so se morale obdati tudi z zidovi in okopi zaradi napadov nomadskih plemen.

Po Kitajskem izročilu je Kitajski zid delo ustanovitelja države Čin Huangdija, ki mu je leta 221 pr.n.št. uspelo podvreči države, ki so bile v nenehnih sporih in združiti  Kitajsko v enotno cesarstvo. Ker so sever neprestano ogrožala nomadska ljudstva, je cesar velel že zgrajene zidove in obzidja združiti v več kot 2000 kilometrov dolg zid. Prevoz materiala je bil izredno težak. Opraviti so ga morali na hrbtu nosačev in tovorne živine. Material so s pomočjo človeške verige predajali iz roke v roko ali pa so ga na gradbišče spravili s pomočjo valjev. Zato so največkrat uporabljali kar material , ki je bil v neposredni bližini, v hribih so bili to kamniti bloki, gozdnem svetu pa borova in hrastova debla, v rečnih nižinah ilovica in glina, na zahodu, v puščavi gobi, pa pesek in prod, ki so ju nasipali v izmeničnih slojih, skupaj pa ju je držalo vejevje.

Kitajski zid – mogočni zid

Utrdbeni kompleks so sestavljali obzidje, obrambni stolpi in vojašnice, pa tudi stolpi za pošiljanje signalov. Z dimnimi signali podnevi in ognjenimi ponoči so pomembna sporočila s položajev predajali signalnim stolpom. Od 12. stoletja so s položajev oddajali strele. En sam dimni steber in en strel sta pomenila, da sovražnikova vojska šteje 100 mož, dva dimna stebra in dva strela sta pomenila 500 mož, pet dimnih stebrov in pet strelov pa je pomenilo velik napad vojske z več kot 5000 možmi. V 24 urah so lahko naznanili preplah od enega do drugega konca zidu.

Kitajski zid – pot med vojaškimi stolpi

Po koncu dinastije Čin ( 206 pr.n.št  ) so Kitajski zid povečali in krepili predvsem v času dinastij Han ( 206 pr.n.št. – 220 pr.n.št. ) in Ming (1366-1644 ). Nekje leta 1500 je bila utrdba v glavnem dokončana. Tedaj je segala od reke Jalu v današnjem Lioaningu do pogorja Čilian v današnjem Gansuju, skupno v dolžini 6250 kilometrov.  Najboljše so ohranjeni odseki, ki so zgrajeni iz kamnitih blokov. Te dele zidu so gradili tako, da so najprej zravnali zemljo in položili temelje iz slojev s kamnitimi ploščami. Prostor med zidovi so zapolnili z mešanico kamenja, proda, ilovice in seveda apna. Kakor hitro je zid dosegel predvideno višino, so zid obložili z opeko. Pri naklonih pod 45 stopinj so opeko polagali v vodoravnih plasteh, pri večjih naklonih pa stopničasto. Ob gradbišču so postavili opekarne, ki so izdelovale opeko. Služba, ki so jo opravljali vojaki na Kitajskem zidu, je bila vse prej kot lahka. Prihajalo je do uporov, stražarji so imeli na stolpih 24-urno izmeno, vsako sumljivo malenkost pa so morali sporočiti sosednjemu stolpu z dimnimi ali ognjenimi znaki.

Turisti lahko danes na različnih  krajih občudujemo ta veliki kompleks. Iz Pekinga vsak dan vozi posebni vlak do 85 kilometrov severneje ležečega Badalinga.,  kjer je najlepši del Kitajskega zidu. Zid je tam visok od 7-8 metrov, širok pa od 6-7 metrov.

Kitajski zid – ponoči

O Kitajskem zidu kroži tudi legenda. Za časa vladavine dinastije Čin, je žena po imenu Meg Dijang, odšla iskati svojega moža ( tri leta je že gradil zid ).  Želela mu je odnesti novo obleko in čevlje. Ko je vsa izčrpana prišla do prelaza  Shang-hai, je začela jokati, ko je izvedela, da je njen mož umrl, ko je gradil Kitajski zid, njegovi posmrtni ostanki  pa so bili vzidani v Kitajski zid. Legenda govori, da so njene solze porušile zid v  dolžini 400 kilometrov in v ruševinah je našla moža. Novejša legenda pa govori, da naj bi bil Kitajski zid viden iz vesolja oz. Lune. V resnici so ga iz vesolja videli astronavti in še to ob izredno ugodnih vremenskih razmerah.

Kitajski zid – mogočnik branik cesarstva

Kitajski zid, velik turistični simbol Kitajske, kljub velikim denarnim vložkom v obnovo,  težko kljubuje vremenskim izzivom in  zahtevam tržne logike. Kitajski zid, ki so ga dinastije gradile, da bi varoval cesarstvo, je v današnjem času odvisen od tega, kako ga bo kitajska vlada uspela obraniti, pred prevelikim navalom turistov in izzivi modernega časa.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*