Z definicijo klorofila smo se vsi seznanili že v osnovnošolskih klopeh. Vemo, da rastlinam daje zeleno barvo in jim omogoča dihanje. Vendar pa raziskave kažejo, da ima klorofil izjemen učinek tudi za človeški organizem, celo antikancerogen učinek.
Viktorija Boutenko, avtorica recepta za zelene sokove, je v eni od svojih izjav dejala: »Obljubljam, da ženska, ki vsak dan popije liter zelenega kašastega soka, ne bo zbolela za rakom na prsih.«
Seveda se takoj vprašamo, kaj je tako posebnega v teh sokovih. Odgovor na to vprašanje seveda najlažje najdemo v sestavinah zelenega soka. Kot že ime pove, je zeleni sok narejen iz zelenja, torej zelenih listov, ki vsebujejo klorofil. Klorofil pa vsebuje veliko hranilnih elementov, kot so: vitamin A, folna kislina, vitamin C, železo, kalcij, vitamin E ter magnezij. Je vir beljakovin in je alkalen, kar je dobro za razstrupljanje telesa. Zato Boutenkova svetuje, naj v svojo prehrano vključimo zelene sokove in tako izboljšamo svoje zdravje ter splošno počutje.
Z mešanjem zelenja v mešalniku se razbije trda celulozna ovojnica in zato telo lažje ter hitreje vsrka vse hranljive snovi iz listov, kot pa če bi zelenje samo zgrizli ter pojedli. Ker zeleni sokovi vsebujejo veliko vlaknin, ki v telesu nase vežejo toksine oziroma strupe in se nato izločijo, takšni sokovi izboljšajo našo prebavo in uničijo slabe bakterije v prebavnem traktu, kar pa je zelo dobro za razstrupljanje telesa. Uživanje zelenih sokov močno poveča moč regeneracije našega telesa, ki se tako hitreje bori proti okužbam, čisti in celi. Sčasoma se nam izboljša imunski sistem ter prekrvavitev, sej se poveča število rdečih krvnih celic. Krvne celice se tako hitreje in bolj učinkovito obnavljajo, kar pa za bolnike z rakom pomeni, da se rakave celice zdravijo in jih je vse manj. Tako se organi ter tkiva obnavljajo in lažje borijo proti bakterijam. Poleg antikancerogenosti, ki se kaže tudi v tem, da klorofil preprečuje vezavo rakotvornih elementov na DNK v organih, pa velja klorofil tudi za antioksidant, kar pomeni, da celicam dovaja kisik in tako preprečuje oksidacijo, ki povzroča nastanek prostih radikalov, ki poškodujejo celice.
Ko vse to povzamemo, ugotovimo, da se s pitjem zelenih sokov naše telo hitreje obnavlja in zdravi, kar pa za bolnike z rakom pomeni hitrejše okrevanje in pomoč pri ozdravitvi po zahtevnih operacijah ter kemoterapijah. Zato je priporočljivo, da takšni ljudje v svojo prehrano vključijo več zelenja ter ga uživajo surovega in v obliki sokov. Zelenja ni priporočljivo kuhati, saj le s tem izgubi potrebne vitamine ter klorofil.
Seveda uživanje večjih količin zelenja ni priporočljivo le za bolnike z rakom, temveč za vse, ki imajo težave z zdravjem ali pa bi si radi le izboljšali počutje ter vsesplošno zdravje. Ker sok narejen samo iz zelenja ni najbolj okusen, je dobro v mešalnik poleg zelenja (špinača, regrat, ohrovt, zelena, blitva, listi rdeče pese, zelena solata, kalčki, por, listi repe, zelišča, peteršilj, zelene alge, pšenična trava, koprive, listi korenja) dodati še sadje, ki bo prekrilo neprijetni okus zelenja. Takšno sadje so na primer banane, jabolka, limone, pomaranče ter mandarine
