Ko posilstvo postane »orožje« žensk za celjenje ranjenega EGA!

 

»Mariborsko višje sodišče ga je obsodilo, čeprav 13-letna žrtev ni imela poškodovane deviške kožice. Ni bilo defloracije.

Po prestani zaporni kazni je vložil kazensko ovadbo proti 3 moškim, ki jih je sumil spolnega napada na to deklico (danes staro 19 let)

V dobskem zaporu je bil mučen in zlorabljen. Ven je prišel zlomljen človek

Po izpustu je bil dogovorjen  z novinarji Slovenskih novic, da bi delil svojo tragično zgodbo.

Pred pogovorom je storili samomor in za vedno odšel…

Zaradi nepoštenih in krivičnih sojenj, ljudje delajo samomore«

 

Kratka, a žalostna zgodba človeka, ki je izkusil drugo plat posilstev. O njej se ne govori, saj je zaradi tematike izjemno težka in travmatična, a ne zmanjšuje teže dejanja.

Če ženska moškega obtoži posilstva, je ta avtomatsko izločen iz družbe. Preden se začne kakršnokoli sojenje, je ta moški že sojen s strani širše družbe. Izločen je iz družine, zapustijo ga prijatelji, ostane sam. Nikogar sploh ne zanima njegova stran zgodbe, pomembno je samo, da imajo ljudje snov za obrekovanje, in da so v vlogi rablja. Sicer pa, zakaj bi ženska sploh lagala o taki travmatični izkušnji?

 

Odgovor je tu večplasten in se razlikuje od osebe do osebe. Vendar je v večini zgodb zaznati en skupen dejavnik. In to je ego Ranjen ego je izjemno močna in nevarna stvar. Posameznik/-ica z ranjenim egom v sebi čuti sovraštvo in jezo. Išče načine, kako bi se lahko maščevala osebi, ki jo je prizadela in zavrnila. In Lažna prijava je en od načinov maščevanja. Še posebej osebe z nizko samozavestjo in slabo samopodobo dobijo s tem dobijo 5 minut slave pod žarometi. S tem si povrne samozavest saj je opažena in v središču pozornosti.  Nihče pa nikoli ne pomisli, kakšne so razsežnosti tega. Ne samo, da s tem uničiš življenje nedolžnega človeka, temveč je to klofuta resničnim žrtvam posilstva, ki so že tako ranjene in psihično uničene. Žalostno  je to, da resnične žrtve v večini primerov posilstva ne prijavijo, saj nočejo podoživljati travme in se storilca še vedno bojijo in se zaradi tega sploh nočejo izpostavljati.

Taka obtožba, pa ne prizadene samo posameznika, temveč celotno družino. Vesele družine razpadajo zaradi takih obtožb in prej lepi odnosi, lesket v očeh, se spremenijo v kup sumničavih vprašanj in žalostnih pogledov.

 Tega se ne da spremeniti z oprostilno sodbo. Stigma ostane za celo življenje. Ljudje bodo čez leta govorili: »Ali ni ta posili to in to?« In bodo na oprostilno sodbo pozabili.  Kako naj si tak človek ustvari družino, kako naj ubeži temu, kako naj si zaceli rane, ki so nastale?

Če se sojenje konča z obsodilno sodbo, pa se pravi pekel šele zares začne. Zaporniška hierahija je zgrajena tako, da na so dnu lestvice pedofili in posiljevalci. In obsojena oseba dobi povračilo za vse kar je storil. Notri se nihče ne ozira, ali si kriv ali ne. Tam si prepuščen na milost in nemilost drugih zapornikov. Postanejo sodniki in rablji.

Za konec samo eno vprašanje? Kdo vrne taki osebi življenje. Kdo mu povrne leta in zaceli rane? Ali je zgolj opravičilo dovolj? Lažnih prijav je 1% vseh prijav. To je ena oseba na 100 ljudi. Nekdo bi rekel, da je to malo in zamerljivo. Jaz pa pravim, da je vsako življenje sveto in nikoli ne smemo pustiti, da se življenje izgubijo v neki statistiki. Zato sem mnenja. Da je treba lažne prijave preganjati z enko gorečnostjo in srčnostjo kot prave storilce teh dejanj.

Preden pa me kdo napade, da govorim samo o ženskah, naj povem, da so tudi moški sposobni tega. Ampak kdo mu bo verjel? Resnično se vprašajte, ali bi verjeli moškemu, ki obtoži žensko, da ga je spolno napadla? Otroku še, kaj pa odraslemu človeku, najbrž da ne! Pomisliti pa moramo tudi na istospolne zveze. Ravno tako se dogajajo take stvari. A tu se po nedolžnem obsojeni posameznik sooča se s hujšo travmo. Saj je javno izpostavljena njegova istospolna usmerjenost in še obtožba posilstva. In verjemite mi, v zaporu si nihče ne želi biti gej posiljevalec!

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*