Na regionalni cesti Kočevje (460 nadmorska višina) – Novo mesto, 5 km iz Kočevja pred naseljem Mala gora, vodi, levo gozdna cesta na Črni vrh, ki je oddaljen od glavne ceste 16 km. Cesta je obdana s krošnjami dreves, tako, da nas pelje v senci, vrh ima nadmorsko višino 963 m.
Na poti lahko obiščemo še: Črno jamo, Kapelico na Malogorskem hribu, Koblarsko jamo, Lovsko kočo (po gozdni vlaki), Gozdno kočo, oz. gremo na sam Črni vrh (glej zemljevid).
Ko pridemo na sedlo, pred vrhom, se cesta razdvoji, leva stran se spusti proti Ribnici, desna pa gre v Suho krajino (Rapljevo, Vrbovec, ….), za orientacijo je tu Gozdna koča. Vozimo proti Črnem vrhu, najprej v križišču desno, nato pa v naslednjem križišču levo proti vrhu, po 1,5 km vidimo ob cesti vodnjak na desni strani, mi pa se vzpnemo po gozdni vlaki, (tokrat brez kolesa) na levi na sam Črni vrh. Zelo pomembno je, da sledite navodilom oz. zemljevidu ker so markacije slabe oz. ji ni.
Zahtevnejši kolesarji, pa greste lahko v Suho krajino ali v Ribnico. Pot v Suho krajino, vodi po gozdni cesti do Rapljevega in naprej proti Vrbovcu, kjer se cesta spušča do Male gore (ob cesti Kočevje-Novo mesto).
Vaščani Koblarjev gremo vsako Novo leto in za praznik 8. februar na tradicionalni pohod na Črni vrh in do Gozdne koče. Prireditve se običajno udeleži okrog 40 vaščanov, tudi letos, smo se peš, v oblačnem vremenu in z nekaj snega, podali proti gozdni koči na Črnem vrhu, obiskali smo tudi Koblarski vrh (se vpisali v knjigo), ki se vzpenja nad kočo, med potjo smo šli mimo Srčkove koče in Koblarske jame, ki je prazgodovinsko grobišče, kjer so odkrili človeške kosti, vse to je lepo opisano v Aheološkem vestniku številka 53 iz leta 2002, ob ugodnem vremenu je priporočljiv obisk jame.
Obiščemo tudi kapelico, ki so jo postavili sredi gozda, prižemo svečko in se poklonimo.
Cesta je primerna tako za sprehajalce, kot za športne rakreativce, je bolj nezahtevna, zato jo lahko uporabimo za obisk posebnosti, ki sem jih navedel, za sprehode je tako primerna tudi pozimi, vendar je sorazmerno neznana, zato sem jo opisal v članku.
V zimskem času skrbijo lovci za pluženje snega s cest saj je potrebno srnjad in jelenjad krmiti, na poti lahko opazimo veliko krmišč in prež na drevesih, če hodimo dovolj tiho, so tukaj celi tropi jelenjadi in srnjadi, veliko je polhov, veveric, lisic…., v snegu pa opazimo tudi stopinje rjavega medveda.
Gozd sestavljajo listavci in iglavci, je tudi veliko skal poraščenih z nizkim grmovjem. Pred 30 leti so poskusno posadili tudi ameriške Sekvoje, tako da lahko vidimo že nekaj odraslih dreves.
Na svoj račun pridejo tudi: nabiralci gob (jurčki, dežnikarice, lisičke, štorovke v pozni jeseni), polharji, gozdni zeliščarji in vsi tisti, ki uživajo, če vidijo divje živali. Na poti se srečujemo tudi znanci in na vrhu pri koči prirejamo razne obletnice in praznovanja.
