Kolovrat – muzej na prostem



Mogoče bo ob tej besedi kdo pomislil na tisto stvar, katero so uporabljale naše stare mame, njihove mame, tete ….. kolovrat. To je preprosta priprava za predenje niti, ki se ga je poganjalo z nogo. Vendar tokrat ni govora o tem kolovratu.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Greben Kolovrata je tudi del poti miru….

In naredimo nekaj za naše telo, pa še duša se bo lepo spočila. Mi smo se odpravili iz Tolmina proti Kobaridu. Vreme ni najbolje kazalo, saj so se oblaki kar množili in vedno temnejši so postajali. Vendar duša ni dovolila postanka doma, pa tudi naše telo, katero je čez teden preveč počivalo je želelo imeti nekaj zase. In odločitev je dokončno padla. Naredili bomo lepo stvar za sprostitev naše duše in za razgibavanje našega telesa.

Idrsko je vas pred Kobaridom.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Pred cerkvijo v sami vasi vidimo smerokaz, ki nakazuje smer proti Livku. Zavijemo levo. Pot se je pričela vzpenjati. Lepo asfaltirana pot vodi gor, gor in gor v sam hrib. Srečamo kolesarje kako poganjajo navkreber. Ti so pa res junaki. Njim resnično lahko rečemo, da so nekaj naredili za svoje telo, duša si pa tudi da duška ob pogledu na okoliške hribe.

Pogled nazaj na vasi, ki so posejane po dolini in tudi višje gor.

Na hribčku se lepo vidi s soncem obsijano cerkev Svetega Lovrenca, kjer je pokopan goriški slavček Simon Gregorčič. Vrsno. Naokoli so sivi oblaki. Kakor da nam nebo kaže znamenje, da je to kraj, kjer se je tudi kdaj potrebno ustaviti ,si napolniti dušo v spomin na Gregorčiča. Posebno lepo je, če se povzpnemo do same cerkvice peš in tako tudi poskrbimo za telo. V planinskem raju. Vendar mi sedaj ne gremo tja. Tam smo si napasli oči, sprostili dušo in se podamo naprej. Proti cilju.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Po vijugasti ovinkasti poti prispemo do prečudovite vasi Livek. Kako lepo je urejena, vsa v cvetju. Če kreneš proti desni se lahko zapelješ na italijansko stran. Naš cilj pa je Kolovrat in torej veselo po ozki, asfaltirani cesti naprej. Najprej gremo mimo nebes. Res. Prava nebesa so tam. Taka in drugačna. Vendar bi radi še več od nebes. Mogoče je višje gor še kaj lepšega. Kdo ve?

Livške Ravne.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Ja to je to. Lep pogled po dolini na slovensko in italijansko stran. Od Čedada pa do Kambreškega in še naprej ti ponese pogled. Tudi oblaki so se razpustili. Na vrhu se še enkrat ozreš naokoli in zopet nas prehitijo kolesarji. Oni pa niso od muh. Nam z avtom komaj uspe priti do Livških Raven, oni nas pa prehitevajo. Res so vredni pohvale. Sproščeni, nasmejani in dobre volje, brez skrbi in dobrodušni nam namenijo nasmeh. Pomahajo. Dobro da ne vidimo njihovih misli. Ampak nič ne de. Kmalu jih tudi mi prehitimo.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Navzgor, navzgor, navzgor…..se že čuti malo bolj svež zrak. Počasi prispemo do cilja.

Kolovrat. . . . prečudovit

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Vidimo rove, skopane okoli in okoli, lepo vzdrževane. Klopce za pohodnike, kolesarje, sprehajalce …To je pot miru.
OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Muzej na prostem I. svetovne vojne. To je Kolovrat, z veliko začetnico. Ko si ogleduješ vse te skopane rove, panoje kjer je lepo napisano kdaj se je tukaj kaj dogajalo, kdo je takrat tukaj živel in se bojeval, te kar stisne pri srcu. Pogledaš fotografije, mladi fantje, kolona tovornjakov….ne moreš si misliti koliko mladih življenj je ostalo v teh hribih. Bili so vseh narodov, narodnosti. Malo posediš, razmisliš in s spominom sežeš nazaj daleč v zgodovino. Mogoče so bili med njimi tudi naši dedje, pradedje, strici naših staršev…..
Preveč mladih in manj mladih je tukaj pustilo svoja življenja.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Duša se ti kar stisne ob spominu na grozote, ki so se dogajale v hribih v Posočju, v podgorju Krna, na Krnu in okolici. Vendar……

Tega je konec.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Danes smo mi tukaj. Mir je. Lepo je.

Odpravimo se proti domu. Tokrat krenemo na tolminsko, proti Volčam. Spet imamo pred seboj vijugasto pot. Na križišču se moramo odločiti ali gremo proti Italiji in Kambreškem ali proti Volčam in Tolminu. Ker je naš cilj Tolmin se odločimo za slednjo.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Počasi, res počasi se poslavljamo od grebena Kolovrata, poti miru. Prečudovitega popoldneva preživetega v miru s spominom na krute in krvave čase. Preživeli smo nekaj trenutkov z njimi, padlimi vojaki. Preživeli pa smo tudi sami s sabo in v svoji duši smo si naredili nekakšen obračun. Naj se ne bi nikoli več ponovile te grozote.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Prehodili smo tudi dobršen del enega koščka poti miru in se vmes ustavili tudi na poti, ki meji na italijansko stran. Oni so jo namenili njihovim književnikom, imenuje se – pot italijanskih poetov – kateri so bili navzoči tudi v tej vojni. Vendar čas ni dopuščal da bi si še to ogledali. Ta del poti naj pa ostane za drugič.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Prijetno telesno utrujeni in duševno polni smo se vrnili v dolino.

Še zadnji pogled proti vrhu …..

Črnih oblakov ni več, ostali so samo rdeče obarvani…..kakor spomin na grozne vojne čase

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Naj se ne ponovijo nikoli več.

kolovrat14

Pojdimo po poti miru še naprej. Je lepa, najlepša – POT MIRU

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

 

2 komentarja

  1. MOJCA VESEL

    Kolovrat je krasna destinacija tudi za kolesarje. Sicer potrebuješ kar nekaj kondicije vendar se izplača, saj si poplačan z res nepozabnimi razgledi.

    • Res je tako Mojca. Kondicija je potrebna, posebno v naših krajih. Vendar kamorkoli se podaš v kolesarjenje, tukaj na primer gorsko, poleg kondicije in truda ki ga vložiš v pot se ti obrestuje vse na cilju. Splača se. Pa srečno !

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*