Koštabona, odkrita, a vendar še premalo raziskana istrska lepotica s pridihom zgodovine



Možnosti za pohodništvo in kolesarjenje, občudovanje številnih oljčnikov, vinogradov, vodnih virov, narave in razgledov in srečanja s prijaznimi domačini.

Koštabona, od Kopra oddaljena dobrih 12 kilometrov, je s svojo lego nad dolino reke Dragonje in z razgledi na čudovito naravo vse do morja, očarljiva v vseh letnih časih. Spomladi občudujemo zelenilo rastlinja in cvetočih dreves. Občutke mehkega razvajanja nam pričara cvetoči ruj s svojimi puhastimi socvetji. Poletje nas s svojo vročino pošilja v senco koprivovcev in drugih dreves in v tolmune reke Dragonje. Jesen omamno diši po sadju in vinu in oko se ne more dovolj nagledati živih barv jesenskega listja ruja. Pozimi uživamo ob pogledih na sivozeleno barvo oljčnih dreves po obdelanih terasah in v februarju že cvetoče mandlje.

Šavrinski griči, kamor sodi tudi Koštabona, so prav tako zelo privlačni za nabiralce užitnih divjih rastlin, še zlasti pozimi, saj jih lahko nabiramo vso zimo. Sneg je namreč v teh krajih zelo redka atrakcija.

Koštabona v zimskem soncu
Koštabona v zimskem soncu

Sprehod skozi vas Koštabona nam odkrije edinstveno vaško urbanistično zasnovo v obliki pravilne elipse in drevesasto strukturo uličic. Visoke kamnite hiše brez napuščev in z majhnimi okni dostojanstveno zrejo na popotnike ter dajejo skoraj mestni vtis.

Zgodovina, bližnja in daljna, je v Koštaboni pustila svoje sledi. Nekoč, v pradavnini naj bi jo oblivalo morje. Najdbe na hribu Brič na drugi strani reke Dragonje naj bi predstavljale pradavne priveze za plovila.

O prazgodovinskih časih naselja pričajo ostanki gradišča oziroma kaštelirja na Poljanah nad vasjo.

V časih starih Rimljanov so po dolini reke Dragonje potekale trgovske poti, ki so jih varovale utrdbe na gričih ob reki. Ena takih vojaških utrdb – castrum je bila tudi na 257 visokem griču, kjer so Rimljani postavili poleg utrdbe še tempelj boginji Boni. In od tako pridemo tudi do razlage imena vasi. Bonina utrdba – Castrum Bonae je postala Koštabona. Starejši domačini še danes rečejo Kaštabona.

Od rimskega obdobja se je ohranilo le nekaj predmetov, kovancev in razvalin.

V času turških vpadov v Istro je bila tudi Koštabona obrambna utrdba pred Turki in cerkveno vizitacijsko poročilo iz 17. stoletja piše, da je bila vas v tistem času obdana z obzidjem in obrambnim stolpom ter vhodnimi vrati ter štela 30 ognjišč.

Sv. Kozma in Damjan
Sv. Kozma in Damjan

Glavna ulica
Glavna ulica

Portal cerkvice bl. Elija
Portal cerkvice bl. Elija

Sv. Andrej
Sv. Andrej

Dandanes obzidja ni več, iz njegovega materiala so pozidali hiše in zidove proti burji.

Iz porušenega templja boginji Boni so postavili krščansko cerkev sv. Kozma in Damjana, na koncu vasi ob pokopališču stoji cerkev sv. Andreja, v sredini pa cerkvica bl. Elija. Koštabona ima še to posebnost, da se je, po virih, menda že v 1.stoletju n.š. rodil v vasi fant z imenom Elij ali Elio, ki je postal diakon in je oglejski patriarhiji pomagal širiti krščanstvo v Istri. V 18. stoletju so domačini hišo, ki naj bi stala na mestu njegove rojstne hiše, preuredili v cerkev. Vhod v to cerkvico na sredini vasi krasi bogat baročni portal iz 18. stol., delo ene od kamnoseških delavnic naših obalnih mest. Poleg teh treh cerkva je imela Koštabona izven naselja vsaj še dve cerkvici: sv. Jelena in sv. Rok, vendar so od ene ostale le še ruševine, od druge pa niti to ne .

Toliko svetišč priča med drugim tudi o močnih energetskih točkah kraja.

Prebivalci

Vas šteje danes kakih 240 duš. Znana je tudi po dobrih pevcih. Tu se je rodila legendarna Elda Viler. Med mlajšimi je znana Lara Baruca. Sploh sta priimka Viler in Baruca doma prav iz Koštabone in sta tu tudi najpogostejša. V Koštaboni je 25 let deloval cenjeni istrski pesnik in župnik Alojz Kocjančič, prav tako izvrsten pevec in violinist.

Koštabona je privlačna za mnoge umetniške duše, ki tu najdejo navdih.

Pogled v kotiček enega od koštabonskih dvorišč ali kort
Pogled v kotiček enega od koštabonskih dvorišč ali kort
Okno v zimskem soncu
Okno v zimskem soncu

Koštabona in pohodniške možnosti

Če pridete v Koštabono z avtomobilom in ga parkirate nekje v bližini cerkve v začetku vasi, imate lepo izhodišče za pohode v več smeri.

Ena možnost je, da zavijete pri stari šoli desno navzdol mimo dveh vodnih virov – sledite oznakam – v dolino Dragonje. V dolini se usmerite levo do Škrlin. To je slap, ki je obenem cestni prehod čez reko. Pot lahko nadaljujete na Brič ali na Labor ali pa se pri Škrlinah obrnete in vrnete v Koštabono po drugi poti tako, da zaokrožite turo. Celotna pot je prevozna tudi z avtomobilom.

V reki Dragonji je kar nekaj zanimivih tolmunov, kjer se lahko osvežite v vodi. Nič hudega, če nimate s seboj kopalk, saj boste gotovo našli tudi kak skriti kotiček.

Naslednja možnost je, da pri stari šoli zavijete levo in se držite oznake, ki kaže na kolovozno pot do slapa »Pr. Raka« . Ta pot pelje mimo ruševine cerkvice sv. Jelene, ki se nahaja nedaleč od slapa.

Pozimi je slap poln vode, ki teče v tolmun pod njim. V tolmunu je mogoče tudi na kratko zaplavati in se potem na ploščadi nad njim posončiti ob sončnem zimskem dnevu. Poleti slap nima vode

Pot do sem traja kakih 20 minut. Lahko se vrnete ali pa nadaljujete pot na Pomjan.

Tabla ob vstopu v vas
Tabla ob vstopu v vas

Ruj
Ruj

Slap Pr Raka
Slap Pr Raka

Pohod lahko naredite tudi do Krkavč, kake 4 km oddaljene vasi, ki je znana zlasti po menhirju, kamnu s sončnim božanstvom, ki bi naj bil po nekaterih navedbah star tudi osem tisoč let. Če bi se želeli okrepčati na res lepo urejeni turistični kmetiji z istrsko hrano, potem se od kamna spustite v dolino Dragonje, se usmerite na desno in tam boste kmalu zagledali oznako za Kmetijo Cortina, ki vas usmerja desno v hrib in po nekaj sto metrih ste tam in si odpočijete in pozimi pogrejete ob kaminu.

Pogled iz Koštabone proti Slavniku
Pogled iz Koštabone proti Slavniku

Kolesarski raj

Če pridete s kolesom, postanejo oddaljeni kraji in obalna mesta hitreje dostopni. Lahko se iz vasi spustite takoj v dolino Dragonje in spotoma občudujete ruj, v pozni pomladi puhasta socvetja pastelnih barv, v jeseni pa živobarvno listje. Pot nadaljujete do Sečovelj ali Pirana in potem po Parenzani. Lahko pa se odločite obvoziti še ostale šavrinske vasi: Puče, Nova vas, Sveti Peter, Padna in Krkavče, Šmarje in Pomjan. Vsaka vas ima trg s cerkvijo in značilne istrske kamnite hiše. Seveda se lahko s Pomjana spustite še do Marezig in sv. Antona, ali pa se odločite prevoziti dolino Dragonje vse do Sečovelj. Možnosti izbire je skoraj nešteto.

Gostilne in prenočišča v bližini Koštabone

Na križišču v Pučah, od koder imate do Koštabone še kakšen kilometer in pol poti, se nahaja okrepčevalnica Pr Malnu, kjer vam postrežejo s klobaso in vloženo zelenjavo. V vasi Puče je Turistična kmetija Tonin, vendar se je tu treba predhodno najaviti in le skupine. V Krkavčah sta dva kmečka turizma, eden je že prej omenjena Kmečka gostilna Kortina, drugi pa kmečki turizem Robivera. V Novi vasi sta picerija in gostilnica »Na burji«, v Padni pa restavracija Istranova. Na Pomjanu je gostilna Istrska klet in v Šmarjah sta dve: pri pošti je okrepčevalnica Markežič, ob priključku na glavno cesto Koper- Dragonja pa gostilna Trije lovci ter motel Mimosa.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*