Vsi tisti, ki ste največji grški otok že obiskali, četudi že večkrat, nikar ne mislite, da Kreto res dobro poznate.
Raziskati ta otok, ki ima 35 milijonov oljčnih dreves, nad 30 sotesk – med njimi tudi najdaljšo v Evropi, gorovja s preko 2400 m n. v., v katerih osrčju ležijo agrikulturne planote, okoli 3000 jam – v eni izmed njih je rojen vrhovni poglavar grškega panteona, preko 2000 vrst rastlin – med njimi preko 160 endemičnih, 1064 km obale s sapo vzemajočimi zalivi in plažami, nedoločeno število bizantiske sakralne arhitekture, mnogoštevilna arheološka najdišča, … pomeni vsaj eno življenje prebivati na njem.
To so žive jaslice! Na poti proti samostanu Faneromeni (v katerega zgradbo je vključena špilja).
Na Kreti so že pred več kot 4000 leti prvotni prebivalci otoka, Minojci, gradili prostrane, razsežne palače, ki niso bile namenjene zgolj bivanju. V njih so bile delavnice za izdelavo lončevine – keramičnih posod za shranjevanje živil in pridelkov, celi hodniki shramb, kamnoseške delavnice za izdelavo umetniško obdelanega gradbenega materiala, številne sobane in dvorane, namenjene tako posvetnim kot sakralnim obredom, praznovanjem, čaščenju. Te palače, razprostrte tudi na do 20.000 m2, niso bile nikoli ograjene. To izredno veliko pove o zibelki zahodno evropske civilizacije. Le kam in v kaj se zdaj ziblje današnja!?
Minojec, freska iz Knososa in čudovito okrašeni pitoi – lončene posode za shranjevanje živil, Arheološki muzej, Irakleion
Ob obisku tega neverjetnega otoka, prepojenega s svežino, sproščenostjo, prijaznostjo, sočlovečnostjo, toplino, nasmehom, radostjo, … vrednotami, ki jih prebilvalci petega največjega sredozemskega otoka živijo, ste tega deležni lahko tudi sami, v kolikor se le prepustite miljeju tega malega kontinenta.
Oljke, oljke, oljke, apnenec, glina, fliš, lapor. Barve in pogledi, ki jemljejo dih.
Lahko je to popotovanje po kamnitih vzpetinah gorovij, katerih preplet sivo-belega apnenca in žareče temno rdeče prsti z zeleno-sivkastim žajbljem, vijoličastim timijanom, nizkimi temno zelenimi divjimi hrasti daje nezemeljsko občutje. To je samo še bolj poudarjeno, ko se znajdemo na kot mizah ravnih rodovitnih planotah v njihovem osrčju. Tam se kot na dlani odpre prostranost s še preostalimi vetrnicami in peščico osličev, ki so nekoč služili kot tradicionalno transportno sredstvo, njihov današnji tovor pa so v večini turisti …
Lahko se podamo raziskovati nekatere izmed kapniških jam, v katerih so bila rojena mitološka bitja. Lahko se kot plazilci vzpenjamo po navpičnih plezalnih stenah, premikamo po kozjih stezicah, ki jih na otoku kar mrgoli ali kot ribe odkrivamo podvodne špilje, katerih tudi barvni toni jemljejo dih.
Po kozjih poteh. Avtohtone kri-kri imajo svoje domovanje na zaščitenem otočku Ag. Thoedoros.
Lahko se čudimo tipu gradnje zavarovanih in številnih nezavarovanih arheoloških najdišč, se spoznavamo s cikli fresk bizantinskih sakralnih objektov: samostanov in cerkva, posejanih na skoraj vsaki pedi otoka ali obiščemo zbirke muzejev, kjer dobimo vpogled v izredno pestro otoško zgodovino.
V bližini Sitie je vasica, ki je v celoti samostan … v njem ena od tabelnih slik.
Lahko se predamo masaži valujočega modro-zeleno biserno čistega Egejskega, Kretskega in Libijskega morja, prepustimo telo sončnim žarkom na dolgih mivkastih plažah ob severni in zahodni obali, prodnatih plažah ob vzhodni obali ali črno obarvanih peščenih plažah južne obale.
Zalivi, plaže, …
Lahko se spopademo z gurmanskimi užitki raznovrstnih domačih jedi: fava, dakos, mizitropita, apaki, hirino, kokinisto, … ali cele serije svežih rib in mehkužcev izpod babičinih rok, katerih sestavine predstavljajo pristnost neokrnjene kretske narave – še ohranjenega raja.
Lahko prisluhnemo verzom kretskih pesmi: mantinadam, zvokom lire, lutne in mandoline, zaplešemo hasapiko ali zembetiko v buzuki prostorih ali v tavernah nazdravljamo z domačini z njihovo najbolj priljubljeno domačo pijačo: raki. Izredno redke so družine, ki doma ne hranijo svoje lastne. Ob vsakem obisku vam jo bodo, vključno s prigrizkom: meze, z veseljem postregli.
Del interierja nad 300 let stare zgradbe – ene najboljših kretskih tavern z babičinimi dobrotami, ki jih uživamo na terasi pod murvami, katero ščiti cerkvica nad njo.
Za nepozabna doživetja Krete je seveda zelo dobrodošlo, da imate na voljo dobrega poznavalca otoka, ki vas bo po njem popeljal in vam odkril skrite kotičke, katerih, verjemite, nikoli ne zmanjka.
Ne odlašajte! Γιασας, pozdravljeni, se vidimo!
