Z ladjo si lahko ogledate različne kraje, ne da bi ob tem zamenjali svojo »hotelsko sobo«, kabine na ladji ponujajo ugodno križarjenje po Jadranu, kjer se najpogosteje ustavite v Trogirju, Splitu, Dubrovnik ali na številnih otokih, kjer so pač pristanišča ustrezno velika.
Ladje, velike ali majhne so imele v zgodovini pomembno vlogo, ko se je leta 1835, v reviji Shetland Journal pojavil oglas, ki je turiste, kar je bil takrat nov pojem, vabil na križarjenje z ladjo. Križarjenje po Jadranu, ni samo to, da naj bi spoznavali in uživali med 1185 otoki, do katerih je mogoče pripluti z majhnimi in razkošnimi, večinoma lesenimi motornimi jadrnicami. Že beseda barka deluje zelo vabljivo in prav zato je križarjenje po Jadranu, pravi pobeg iz stresnega vsakdanjika, kjer diši po sveže pečenih ribah, kjer pomirja valovanje morja, nudi ugodnost klepeta z majhno skupinico sopotnikov, ki so se odločili za brezskrben oddih.
Lesene jadrnice so desetletja in stoletja ob jadranski obali prevažale tovor, potem so prišli drugi časi in drugačne zahteve. Danes so to vrhunsko preurejene sodobne ladje, ki omogočajo varno križarjenje po Jadranu, opremljene so s sodobnimi motorji, saloni, kabinami, jedilnicami, imajo brezžičen dostop do spleta in nudijo vse ugodnosti. V nasprotju z modernimi motornimi »plastičnimi lepoticami«, so lesene jadrnice majhni plavajoči družinski penzioni, ki v svojem tradicionalnem slogu ponujajo udobje križarjenja po Jadranu. Na teh ladjah je do pet članov posadke, ki poskrbijo za pomorsko razkošje. Gre za že pregovorno gostoljubnost jadranskih mornarjev, ki poskrbijo za sproščeno vzdušje, ko so kabine in posteljnina ter seveda vsi ostali prostori vedno čisti in urejeni, kuharji poskrbijo za obroke iz sveže naravne hrane, ki jo najpogosteje, kar med križarjenjem po Jadranu, »potegnejo« iz morja ali jo nakupijo pri kmetih na otokih, kjer ladja med križarjenjem po Jadranu pristane. Švedska miza, kot pravimo, je skoraj običajna za zajtrk, polna dobrot, svežega pekovskega peciva, pršuta, vsemogoči namazi in narezki, osvežilne pijače. Za kosilo so na mizi različne vrste mesa, za »morske gurmane« se najdejo sveže ribe, školjke in vse mogoči sadeži iz morja, hrane več kot preveč. Te ladje imajo tudi dobro zalogo pijač, najboljših jadranskih vin, in ponavadi za večerjo pripravijo kakšno gastronomsko presenečenje. Dnevne plovbe na križarjenju po Jadranu je navadno največ pet ur, to je dovolj za uživanje v pogledu na morje, sončenje in uživanje v nedotaknjeni naravi. Prav križarjenja po Jadranu ponujajo najbolj neposreden stik z vodo, te ladje se lahko vedno umaknejo v varni zaliv, predvsem pa je veliko možnosti za sidranje in ustavljanje, potnikom je dana možnost, da se posvetijo plavanju, potapljanju, sončenju in vsem drugim prijetnim dejavnostim. Prav vse omenjene dejavnosti, navdahnejo vedno več ljudi, ki si želijo pobegniti iz vsakdanjega stresa, kjer je omogočeno sproščeno vzdušje brez obveznih oz. predpisanih oblačil.
Kakšna je bila moj pot križarjenja po Jadranu. V pristanišču Dubrovnika, zagotovo enem najlepših sredozemskih mest, me je prijazno pozdravila posadka in križarjenje se je pričelo z večerjo. Naslednji dan smo obiskali otok Mljet, ki je vulkanskega porekla, z nacionalnim parkom in številnimi znamenitostmi. Tretji dan je križarjenje po Jadranu potekalo proti Pukšiču in Omišu, ob čudoviti obali Korčule, kjer se združuje naravna in kulturna tradicija. Četrti dan je bil na vrsti ogled Splita, katerega središče je zaščitil Unesco, peti dan se je križarjenje po Jadranu nadaljevalo s plovbo proti Hvaru, ki je bogat z mediteranskim okoljem in lepimi plažami, šesti dan je bil namenjen raziskovanju ( kolesarjenju ) polotoka Pelješac in potem nazaj v Dubrovnik. Vmes je bilo dovolj časa za potapljanje, sončenje, kopanje, v kristalno čisti vodi v majhnih zalivih, uživanje v kulinaričnih dobrotah. Križarjenja po Jadranu se sicer v naših krajih še niso »povsem prijela«, bolj pomembno je, da boste križarili na nepozaben način in spoznali nekaj, kar je za mnoge nepredstavljivo.
