Mesec junij je tu in prve znanilke poletja so ravno češnje, pa naj si bodo rdeče, črne, lepo debele ali drobne, hrustljave ali manj hrustljave. S svojo rdečo barvo nas vabijo, da jih utrgamo in se jih do sitega najemo. Verjetno še se vsak od nas spomni, kako slastne so bile šele sosedove, katere smo z veseljem rabutali. In kako nas je potem v trebuhu bolelo, ker smo jih preveč pojedli. Seveda tega danes ne počenjamo več, vendar pa si jih le privoščimo, saj imajo ogromno zdravilnih učinkov na naše telo. Glede na svoje sestavine, so češnje pravo super živilo. Najokusnejše češnje so tiste pravkar nabrane, vendar tudi kupljene niso nič manj okusne, le paziti moramo, da kupujemo tiste z oznako EKO pridelek. Uživamo jih lahko na vse načine, od surovih, pa v raznih sadnih solatah in raznih sladicah in napitkih. Nekoč je celo veljalo, da imajo češnje čaroben učinek, zato so skuhali češnjev čaj in ga ponudili osebi, ki jim je bila všeč. Čarodeji pa naj bi s skrivnostnim češnjevim pripravkom dosegli celo to, da se je oseba zaljubila.
Domovina češenj je Mala Azija in sicer se je razvila iz divje češnje(drobnice). V starem veku so jih cenili tako Grki kot Rimljani. In le- ti so češnje prinesli v naše kraje iz različnih pohodov. Češnje spadajo v družino koščičarjev in uspevajo prav povsod, kjer je zmerno podnebje. Češnja ni prav nič zahtevno drevo. Danes poznamo okrog 55 vrst češenj v osnovi pa so razdeljen v tri glavne skupine in sicer:
- Križanci – ti so primerni za namizno rabo in kuhanje
- Višnje – te so primerne predvsem za kuhanje
- Sladke češnje – te predvsem radi jemo
Zakaj so češnje tako zdrave?
Zato, ker vsebujejo železo, kalij, kalcij, fosfor ter vitamine A, B1, B2,B6 ter vitamin C, ki je zelo dragocen za naše telo. Vsebujejo še druge rudninske snovi, ki pomagajo našemu telesu pri izločanju strupov, saj pospešujejo delovanje ledvic. Češnje, glede na vsebnost antioksidantov, zavirajo tudi staranje. Predvsem pa imajo češnje nizko kalorično vrednost (na 100 g/ 77 kcal.), zato so zaželene tudi pri nizkokaloričnih dietah, oziroma pri hujšanju. Sveže češnje odpravljajo telesno in duševno izčrpanost, kisle češnje pa pripomorejo k boljšemu razpoloženju in dobri volji. Odlične so pri preprečevanju bolezni srca in raznih rakavih obolenjih. Pri preprečevanju rakavih obolenj je odgovoren vitamin B17, kateri se nahaja v koščici češnje, zato ni prav nič narobe, če kakšno koščico tudi pojemo. Češnje so odlične tudi v boju proti bolečini, saj antocianini, ki so prisotni v sadežu, blokirajo vnetne encime in na takšen način pripomorejo k njenemu lajšanju. Ameriško združenje kemikov priporoča , da naj bi v ta namen pojedli 20 češenj na dan. Zato, če nam le uspeva, si privoščimo vsak dan pol kilograma češenj in kaj kmalu se bo pokazal pozitivni učinek.
Kako jih uporabljamo?
Kot sem že omenila, češnje so najboljše , če jih jemo sveže ubrane. Uporabljamo jih v različnih sladicah, kandirane so primerne za pripravo različnih tort, Madžari iz češenj pripravljajo tradicionalno hladno češnjevo juho. Odličen je tudi napitek iz češenj, na primer češnjev smoothie.
Kako jih shranjujemo?
Ko kupujemo češnje, vedno pazimo, da je meso čvrsto, koža svetlikajoča. Če ima češnja še pecelj , ravno po njem prepoznamo svežino češnje. Sveže utrgana češnja ima močan pecelj zelene barve, pecelj češenj, ki niso več sveže, je uvel, teman in zgrbančen. Neoprane češnje zdržijo v hladilniku nekaj dni, zato jih operimo šele tik pred uporabo. Češnje lahko tudi zmrzujemo, lahko jih vkuhamo v odličen kompot ali iz njih pripravimo okusno marmelado.
