Košarkarska liga NBA velja za najkakovostnejšo košarkarsko ligo na svetu. Liga šteje 30 izjemno kakovostnih klubov.
Vsaka ekipa ima vsaj enega zvezdnika, ki na vsaki tekmi lahko doseže 25 ali 30 točk. V veliki večini primerov gre za temnopolte igralce, ki s pomočjo svojih fizičnih predispozicij dominirajo na skoraj vsaki tekmi. Vsi, ki vemo, kaj je liga NBA, smo lahko priča vse večjemu številu teh igralcev. Teh je bistveno več kot domačih. V moštvu, ki šteje 12 igralcev, je črnih igralcev dvakrat ali celo trikrat več kot belih.
Nekoliko drugačna slika je v evropski košarki, v kateri prevladujejo domači igralci. V zadnjih časih se je tudi tu zgodba nekoliko obrnila. Nekateri temu močno nasprotujejo, saj pravijo, da je priložnost treba dati mladim domačim igralcem. Drugim se to zdi popolnoma normalno, saj se na ta način dviguje nivo košarke v Evropi.
Kot vse druge stvari, se tudi košarka iz leta v leto spreminja. To seveda velja tudi za druge športe. Igra poteka veliko hitreje, taktike je manj kot nekoč. Talent igra vse manjšo vlogo pri izbiri igralcev. Hitrost, odriv, eksplozivnost, gibčnost in druge fizične predispozicije so lastnosti, ki jih danes mora imeti vsak igralec.
Liga NBA išče hitre in eksplozivne igralce
Poleg tega se pri izbiri igralca šteje tudi met z razdalje, obramba, samozavest igralca itd. Vsi ti kriteriji se močno razlikujejo v evropski in ameriški košarki. Trenerji klubov, ki delujejo na področju Evrope, dajejo večji poudarek na obrambi, košarkarski inteligenci in nekoliko manj na hitrosti, procentu meta za tri točke itd. Kaj pa liga NBA? Igralec, ki ni izredno hiter in eksploziven, v tej ligi nima kaj iskati.
So seveda izjeme, saj poznamo tudi v tej ligi igralce, ki glede fizične pripravljenosti kar močno zaostajajo za svojimi soigralci. Primer, ki ga zagotovo vsi poznamo, je naš fenomenalni Luka Dončić. Za vse evropske igralce, ki nimajo atletskih postav, je to dobra motivacija. Je pa res, da v tem primeru mora igralec imeti neverjeten občutek za igro, izjemen met za tri točke, »zgrajeno« ime v Evropi in še veliko drugih lastnosti, ki jih Luka zagotovo ima.
Pri nas je pomembna obramba, tam bolj napad
Glede na to, da se način igre v ZDA (liga NBA) močno razlikuje od igre na evropskem parketu, imamo navijače in ljubitelje ameriške in/ali evropske košarke. Zagovorniki evropske košarke menijo, da je obramba, ki se igra na tem področju, na bistveno večji ravni, kot to počne liga NBA. Kot glavni argument izpostavljajo število doseženih točk v teh dveh ligah. Evroliga je znana po tem , da je obramba glavna prioriteta vseh trenerjev. To je razlog, da v tej ligi včasih na tekmi vidimo le 60 doseženih točk ene ekipe.
Na drugi strani oceana se igra veliko hitrejša košarka, polna protinapadov. Če ste kdaj videli, da je na eni tekmi ena izmed ekip dosegla okoli 130 točk, vas to ne sme presenetiti. Zagovorniki ameriške košarke (liga NBA) si namreč to dejstvo drugače razlagajo. Namreč, zavedati se moramo, da v ligi NBA tekma traja 48 minut, kar je 8 minut več kot na evropskih igriščih. Če to prevedemo v četrtine, je to skoraj ena četrtina več kot v Evroligi.
Višina ne šteje več toliko kot včasih
Druga stvar je, da je met ameriških igralcev zares neverjeten. Liga NBA pa je tudi takšna, da trenerji težijo k temu, da so od petih igralcev na igrišču vsaj štirje sposobni zadeti trojko. Zato je nadpovprečno visokih igralcev veliko manj, kot jih je bilo prej. Spomnimo se Kareema Abdul-Jabbara, Dikemba Mutomba, Shaquille O’Neala, Yao Minga itd.
V teh časih se je iskala dominacija pod obročem in igralci, ki so v višino merili 220 cm ali več, so z lahkoto našli angažma v katerikoli ekipi lige NBA. Danes se od igralcev na centralnih pozicijah zahteva veliko več. Poleg dobre obrambe in dominacije pod obročem, morajo biti sposobni zadeti z razdalje, doseči kakšno asistenco, odigrati hiter protinapad itd. To je nenapisano pravilo, ki se ga držijo tudi v Evropi.
Kaj pa denar?
Ko primerjamo ameriško ligo NBA in Evroligo, moramo upoštevati tudi denar, ki ga imata ti dve ligi na voljo. Kakovost Evrolige se je v zadnjih letih kar močno izboljšala. Afroameričani, ki so v ligi NBA ostali brez pogodb, pogosto svojo kariero nadaljujejo v Evropi. Tako imamo danes v Evroligi kar nekaj ameriških igralcev, ki so v ligi NBA pustili nek pečat. Gre za izjemne igralce, ki si jih vsaka evroligaška ekipa želi imeti. Razumljivo, ne gre za igralce, ki so svetovno znani, tako kot LeBron James, Kevin Durant, James Harden, Giannis Antetokounmpo, Russell Westbrook, Stephen Curry itd.
Proračuni evropskih klubov so bistveno manjši od proračunov liga NBA klubov. Za primerjavo lahko vzamemo plačo srbskega igralca, ki je leta 2015 podpisal pogodbo s klubom Denver Nuggets. Nikola Jokić ima s tem klubom podpisano štiriletno pogodbo. Ta igralec vsako leto zasluži v povprečju 28 milijonov ameriških dolarjev. To je znesek, ki ga le redki evropski klubi lahko namenijo za izplačilo vseh svojih igralcev.
Igralec Alexey Shved, ki igra za ruski Khimki, je najbolj plačan igralec Evrolige. Njegova letna pogodba znaša 4 milijone evrov. Najbolj plačani igralec lige NBA je Stephen Curry, ki letno zasluži 37 milijonov ameriških dolarjev. Primerjava plač teh dveh igralcev je več kot zgovoren podatek, s koliko več denarja razpolaga liga NBA.
V Evropi se igra izjemna košarka
Pri tem je treba upoštevati, da je tempo, ki ga narekuje Evroliga, nadčloveški. Igralci vsak teden igrajo eno ali dve evroligaški tekmi in še eno v državnem prvenstvu. Za razliko od ekip lige NBA, tukajšnja moštva nimajo čarterskih letov, kar dodatno otežuje potovanja, ki včasih trajajo več kot 7 ur. Vse to vpliva na dodatno izčrpanost igralcev. Za razliko od teh, je edina skrb igralcev NBA priprava na naslednjo tekmo.
Kljub temu gledanost Evrolige narašča, tekmovanje postaja vedno bolj zanimivo. Vsako leto se pojavi kakšen nov klub, ki nas prijetno preseneti. Evropski klubi so že desetletja tovarne izjemnih igralcev, ki v svetovni košarki pustijo ogromni pečat. To je dovolj zgovoren podatek, da se v Evropi igra izjemna košarka, ki je za številne veliko lepša za gledanje kot liga NBA.