V veliki večini vsi v Sloveniji poznamo recikliranje, kaj to približno je in zakaj naj bi bilo pomembno. Najprej se zavejmo stanja npr. 20 let nazaj, ko je bilo nekaj normalnega, da so vsi odpadki šli v isto vrečo, zelo redke so bile osebe katere so se zavedale kaj dejansko delamo oz. kaj se dolgoročno dogaja s smetmi, ki niso ločene oz. kasneje tudi reciklirane. Leta so minila, zavest ljudi se je počasi dvigovala in nekje pred 2010. letom se je ločevanje odpadkov in recikliranje razcvetelo. Mnogi med nami so se precej težko navadili na spremembo, ampak v večini smo vsi sprejeli ločevanje odpadkov kot del vsakdana.
Sedaj nimamo le “kante za smeti” ampak imamo vrečko za biološko embalažo, za plastično embalažo, steklo in ponekod tudi kovine; za njimi pa seveda tudi papir in preostale smeti, ki ne sodijo nikamor od naštetih. Recimo tem stvarem, ki jih ločeno dajemo v posamezen zabojnik, surovina. Ta surovina je za nas v trenutku, ko jo odvržemo v pravi zabojnik nekaj neuporabnega (razen če imamo dobro domišljijo in ustvarjalnost, seveda) in nekomu s tem dejanjem pomagamo ter smo zanj tudi plačani – v večini primerov to seveda ni denarno plačilo ampak plačilo prek tega, da je naša okolica bolj urejena in da iz starih deponij ne smrdi več toliko kot pred leti.
Naprej, ta surovina potuje v ustrezne tovarne, kjer se te surovine predelajo – pričnejo svoj reciklažni cikel.
V primeru bioloških odpadkov predelava pomeni sprememba odpadka v humus in plin. Humus (hranljiva zemlja) se uporablja na poljih in njivah za gnojenje, pri čemer je seveda zelo pomembno, da v surovinah ni nepotrebnih snovi – npr. vrečk, olja ipd. Plin pa se, če ga je dovolj, da porabiti v motorjih preko katerih dobimo elektriko (stacionarni agregati), se vozimo (avtomobili), kuhamo in podobno.
V primeru stekla je ta predelava preprosta – steklo se pretopi v pečeh, nato pa se iz tega istega stekla izdela nove izdelke (steklenice, okna,…). Pomembno je, da ločimo tudi ravno in navadno (ukrivljeno) steklo. Ravno steklo ima namreč drugačno strukturo od ukrivljenega, iz tega pa se tudi lažje razbije.
Papir se predela podobno kot steklo in če je ločevanje odpadkov pravilno, se s takim ravnanjem močno zmanjša posek dreves, saj je papir izdelan iz slednjih.
Kovine se v procesu recikliranja loči najprej z magnetom – tako ločimo npr. baker in aluminij od železa oz. jekla. Kasneje pa se seveda še v posameznih skupinah loči npr. baker od aluminija. Posamezne kovine potujejo v talilnice, kjer se podobno kot steklo pretalijo in postanejo novi izdelki.
Plastika je iz vidika reciklaže najbolj problematična. Tipov plastičnih mas je zelo veliko, med seboj pa jih ni preprosto ločiti – npr. polietilen od polipropilena. V večini primerov se plastične mase ločijo najprej po obliki izdelka – npr. velika večina plastičnih steklenic je izdelana iz PET. Tiste plastike, ki ni mogoče razločiti fizično gre najprej v sortirnico, kjer se ločuje glede na gostoto – kasneje pa se posamezen tip plastike zmelje na drobne koščke in postanejo ponovno surovina, iz katere izdelujemo nove izdelke. Največja težava plastike je v tem da se stara, to pomeni, da njena struktura razpada glede na to kolikokrat je bila reciklirana, zato se novim izdelkom vedno dodaja približno 30% nove plastike istega tipa, ki izniči ta efekt. Tak način recikliranja velja samo za termoplaste – to je tip plastičnih mas, ki jih odlikuje predvsem to, da se jih da ponovno pretopiti. Drugi tip plastičnih mas so duroplasti, njihova lastnost je ta, da se jih ne da ponovno pretopiti. Primer so npr. epoxy smole – ko enkrat otrdijo jih ni mogoče ponovno uporabiti. Tretji tip so elastoplasti, katere odlikuje velika prožnost – npr. navadna elastika.
Plastične mase so eden izmed težav s katerimi se spopadamo kot človeštvo, saj je njihova uporaba čedalje večja in večja, surovine (t.j. nafta) pa ni neskončno. Ločevanje odpadkov in recikliranje plastike sta torej ena izmed načinov, s katerima omilimo ta efekt ter dejansko podaljšujemo življenjsko dobo naše zaloge nafte. Eno izmed podjetij, ki se intenzivno ukvarja z recikliranjem polimerov je tudi poljsko podjetje Recyclix. Posebnost Recyclixa je tudi v tem, da je podjetje z izjemno vizijo, želijo namreč povečati svoje kapacitete s promoviranjem recikliranja, ozaveščanjem ljudi o pomembnosti recikliranja in ohranjanja okolja, hkrati pa nudijo odlično platformo, preko katere želijo ljudem narediti recikliranje dejansko zanimivo. Platforma nudi začetno nagrado 20€, s katero pa lahko tudi vi ustvarite sebi dodatni dobiček s tem, da v platformo investirate vsaj dodatnih 20€, to je po domače povedano – ste plačani od tega, da tudi pri vas doma ločujete smeti. Če vas mogoče zanima kaj več na to temo me lahko kontaktirate na mtlradou@yahoo.com.
