Ste vedeli, da ima Portugalska svoj otok? Res da je zelo majhen, od Lizbone oddaljen skoraj 1000 km in leži nekje sredi mrzlega Atlantskega oceana, a njegova majhnost v resnici skriva pravo bogastvo. To je Madeira. Otok, ki je ime dobil po lesu oziroma številnih gozdovih, ki prevladujejo na otoku. Toda gozdovi še zdaleč niso vse, kar vam Madeira ponuja. Visoki klifi, ki se zajedajo v morje, črne plaže, goli rti, bujno zelenje na terasastih površinah, ogromni nasadi banan, pisane tropske rože, čudovite gore, prikupne obmorske vasice, prijazni domačini, ki strastno kartajo sredi ulic, naravni bazeni in spektakularni panoramski pogledi. Mnogi Madeiri pravijo »Plavajoči vrt Atlantika« zaradi njene naravne lepote ali »Atlantski črni biser« zavoljo njenega vulkanskega nastanka.
NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV O MADEIRI
Madeira je otok s 732 km2 površine. V dolžino meri 57 km in v širino 22 km, zato za prevoze ne boste porabili prav veliko časa. Čeprav so cestne povezave med kraji zelo dobro speljane, ceste pa so v presenetljivo dobrem stanju, se vam bo vožnja po otoku za vedno vtisnila v spomin. Zaradi razgibanega in hribovitega terena je kar 220 km cest speljanih skozi tunele, zato lahko na sproščujočo panoramsko vožnjo kar pozabite.
Prebivalstvo
Madeira ima 260.000 prebivalcev, čeprav bi glede na poseljenost otoka pričakovali, da jih je veliko več. Razlog za to tiči v samem načinu gradnje, saj razen v mestu Funchal, kjer živi kar polovica prebivalcev, visokih stolpnic in večnadstropnih hiš na otoku praktično ni. Prebivalci so nekoliko nižje rasti ter do tujcev izredno prijazni.
Klima
Madeira ima prijetno klimo skozi vse leto. Temperatura se ves čas giblje nekje med 16 in 25°C. V notranjosti, kjer se razprostirajo najvišji vrhovi, se radi zadržujejo oblaki in tudi kakšna kapljica dežja ni nič neobičajnega. Temperatura morja je prav tako ves čas približno enaka, v času zime toplih 17°C, v času poletja pa dokaj hladnih 22°C. Zato je kopanje v Atlantiku primerno le za najpogumnejše, običajno pa se turisti raje namakajo v številnih bazenih.
Cene
Cene osnovnih dobrin in spominkov so nekoliko višje kot pri nas, prav tako so nekoliko dražje tudi vstopnine (botanični vrt, vožnja z gondolo, spust z lesenimi sankami, itd.). Vožnja z mestnimi avtobusi je dokaj poceni, še zlasti če kupite več voženj hkrati. Prav tako lahko po zmernih cenah, primerljivih z našimi, zelo dobro jeste v večina restavracijah. Če ob tem upoštevate še dejstvo, da otok ponuja številne naravne lepote, za katere ni potrebno odpreti vaše denarnice, potemtakem se Madeira lahko cenovno primerja s Slovenijo. Med plačevanjem vseh storitev nikar ne pozabite na napitnine.
Hrana
Hrana je odlična, zlasti ljubitelji rib in ostalih morskih dobrot boste uživali v različnih specialitetah. Prav tako za dobro hrano ne boste prikrajšani niti ljubitelji mesa na žaru. Tunin zrezek, riba (espada) v omaki iz marakuje in s pečeno banano na vrhu, svinjina marinirana v vinu in začimbah ter goveji ražnjiči, je le nekaj specialitet, ki jih morate poskusiti. Njihov otoški popečeni kruh pa je sploh pika na i in se prilega ob vsaki priliki.
Tudi pri pijači se lahko pohvalijo z lastnimi pridelki: domače pivo, znano sladko vino z nekoliko več alkohola kot pri nas (18%), ginja (češnjev liker) in tradicionalni »Poncha«, ki je praktično najbolj prodajana in reklamirana pijača na otoku. Poncha pripravijo na različne načine, odvisno od vrste soka, ki ga uporabijo pri mešanju pijače. Pravi tradicionalni poncha je narejen iz destiliranega alkohola, ki ga dobijo iz sladkornega trsa, medu, sladkorja, limonine lupine in limoninega soka.
Kaj početi
Če ste ljubitelji dolgih belih peščenih plaž in namakanja v toplem morju, potemtakem Madeira ni pravi kraj za vas. Morje je mrzlo, plaže iz črnih kamnov pa so sicer zanimive na pogled, a nič kaj preveč udobne za lahkotno poležavanje. Če pa je v vas vsaj kanček avanturista, vam zagotavljam, da vam med enotedenskim obiskom Madeire ne bo dolgčas. Razgibani tereni, gorata notranjost in urejene poti po levadah med bujnimi gozdovi kar kličejo vse ljubitelje pohodništva in kolesarjenja. Spektakularni pogledi iz visokih klifov, razgibani in povsem goli rti ter pisane obmorske vasice je le nekaj stvari, ob katerih boste ljubitelji fotografiranja z nasmehom na ustih pritiskali na sprožilec. Na svoj račun boste prišli tudi vsi ljubitelji surfanja, saj morskih valov nikoli ne zmanjka, ljubitelji botanike, kjer boste lahko občudovali najrazličnejšo vegetacijo na enem mestu in vsi popotniki, ki tako ali drugače uživate ob odkrivanju novih krajev, ljudi, kulture in kulinarike.
Na pot se lahko odpravite sami
Na Madeiro se lahko odpravite s turistično agencijo, lahko pa si jo ogledate v lastni režiji. Ker je otok majhen, ceste so dobro vzdrževane, avtobusni prevozi znotraj glavnega mesta so dobro speljani in večina domačinov zelo dobro govori angleško, priporočam, da se na doživetje po otoku podate kar sami. Izlete po otoku lahko potemtakem delate tudi z njihovimi lokalnimi turističnimi agencijami, a veliko boljše bo, če si najamete avto ter se na lov za skritimi zakladi odpravite v svoji organizaciji. Cena najema avta vas bo stala cca. 35€ na dan, treba pa je dodatno računati tudi na plačilo parkirnine, če boste avto najeli za več dni.
KRAJI, VREDNI VAŠEGA OGLEDA
Na Madeiri smo preživeli teden dni. Bilo je dovolj časa, da smo si ogledali glavne znamenitosti otoka, vsekakor pa bi lahko tu preživeli več časa, saj nam je ostalo še veliko neodkritega. Ne bom sicer pisala po dnevih, kaj smo počeli, saj nas je večina delala izlete več ali manj po istem kopitu, bom pa izpostavila kraje, ki so se mi najbolj vtisnili v spomin.
Za ogled glavnega mesta Funchal si vzemita vsaj en dan časa. V enem dnevu boste uspeli videti glavne znamenitosti ter imeli možnost občutiti utrpi mestnega življenja domačinov. Seveda lahko tu preživite tudi več časa in prepričana sem, da vam ne bo dolgčas. Mesto se oponaša z dvema botaničnima vrtovoma. Botanični vrt Jardim Tropical Monte Palace velja za enega izmed trinajstih najlepših botaničnih vrtov na svetu. Rož sicer tu ni prav veliko, je pa med gostim zelenjem združenih veliko elementov iz različnih kultur: različne Afriške skulpture, muzej mineralov in draguljev ter dva velika orientalska vrtova, ki vas popeljeta po Azijskem svetu. Med sprehodom mimo templjev, budističnih kipov in mitoloških bitji, se vam zazdi, da se pravzaprav sprehajate nekje v osrčju Japonske. Zaradi velikosti boste za ogled botaničnega vrta potrebovali nekaj ur.
Toda, če vas bolj kot ribniki in kipci privlači rastlinstvo, potemtakem se raje odločite za Botanical Gardens. Botanični vrt skladnih oblik in z najlepšim pogledom na mesto, se ponaša z več kot 2000 vrstami rastlin. Poleg tipične avtohtone vegetacije, tu najdete tudi različna tropska sadna drevesa, kaktuse, kavo, sladkorni trs, mango, papajo, avokado, različne začimbe ter rastline, ki so tipične za Himalajo in Južno Ameriko. In še bi lahko naštevali. Del parka je namenjen tudi številnim eksotičnim in redkim vrstam ptic, a so zaradi izredno slabe nege, lahko parku le v veliko sramoto.
V bližini prvo omenjenega botaničnega vrta se nahaja vas Monte z razgledno točko in znano romarsko cerkvijo, v kateri je grobnica avstrijskega cesarja Karla Habsburškega.
Od tu se lahko proti mestu spustite z gondolo, taksijem ali lesenimi sankami. V preteklosti tradicionalni način prevoza drevesnih hlodov so zdaj zamenjali za prevoz turistov. Res da draga, a zanimiva izkušnja, ki je verjetno ne boste doživeli nikjer na svetu. Prepričana sem, da se boste vsaj malo prepotili, ko boste pet minut drveli po ozkih ulicah mimo avtomobilov in peščev ter bili povsem odvisni od dveh domačinov, katerih leseni cokli bodo edino sredstvo za zaviranje.
Tudi sam center glavnega mesta ponuja veliko znamenitosti: sprehod skozi ulico z zanimivo poslikanimi vrati ter dobro gostinsko ponudbo polno morskih dobrot, ogled mestnega parka, cerkve, trdnjave Sv. Jakoba, samostana sv. Klare in mestne katedrale s promenadno ulico, polno prodajnih stojnic. Možnost božanja, držanja in slikanja z orli, papigo ali sovo je zanimivo doživetje, a se pod pretvezo, da to počnejo za ohranitev dragocene živalske vrste najverjetneje skriva le dobra priložnost za zaslužek. Nekaj posebnega so številni pločniki, tlakovani z majhnimi črnimi in belimi kamenčki. Obvezen je obisk glavne tržnice, kjer prodajajo eksotično cvetje, tropsko sadje in zelenjavo, zanimiva pa je tudi sama ribarnica. Nekateri prodajalci nosijo celo tradicionalna oblačila, kar naredi samo tržnico še bolj privlačno.
Od naravnih znamenitosti vam priporočam ogled najvišjega klifa na otoku Cabo Girão. Pogled s 580 metrov visokega klifa, ki velja za drugi najvišji klif na svetu, je zagotovo edinstveno in dramatično doživetje, za vrtoglave pa odličen kraj, da se spopadete s svojimi strahovi.
Visokih razglednih točk, klifov in rtov s pogledom v globino tudi sicer na otoku ne manjka. Na skrajnem zahodu vas pogled na navpične stene čaka pri svetilniku Ponta do Pargo, kjer kanček previdnosti zaradi močnega vetra ne bo odveč. Na drugi strani otoka, na skrajnem vzhodnem delu, vas bo s svojo edinstveno, rahlo pusto in puščavi podobno pokrajino, presenetil rt sv. Lovrenca (Ponta de São Lourenҫo). Približno 3 ure hoje vam bo vzel sprehod po poti, speljani po ozkem rtu s pogledom na klife in čeri, ki se sredi morja mogočno vzpenjajo v višave.
Nič majn spektakularne niso številne razgledne točke. Table z napisom »miradouro« vas spremljajo na vsakem koraku, ne glede na to ali gre za poglede na obmorske vasice ali visokogorsko hribovje. Ena izmed bolj znanih razglednih točk s pogledom na okoliške gore je Eira do Serrado. Razgledna točka meni ni bila noben presežek, a je bil zato toliko bolj zanimiv obisk doline nun Curral das Freiras, ki se nahaja pod razgledno točko. Tu smo poskusili nekaj njihovih kostanjevih specialitet. Kostanjeva juha nas ni prepričala, pečen kostanj, ki ga lahko kupiš na stojnicah ali v gostilni (že olupljenega) pa je sicer dober, a slan.
Tudi na tretji najvišji vrh otoka, Pico do Arieiro, se lahko pripeljete z avtom in vam ponuja fantastični pogled na gorski svet. Od tu se lahko peš odpravite na najvišjo goro Pico Ruivo (1862 m). Pot mora biti čudovita, a je žal zaradi zrušenega skalovja od oktobra 2013 začasno zaprta. Kljub temu lahko najvišjo goro osvojite iz druge strani, natančneje iz Achada do Teixeira, ki je nad mestom Santana. Pot je mnogo krajša in po dobri uri hoje boste brez večjega napora že stali na najvišji točki otoka. V primeru lepega vremena, za kar boste potrebovali kanček sreče, saj so oblaki in dežne kapljice na tem mestu pogost pojav, vam bo pogled segel vse do morja.
Posebnost otoka so zagotovo levade. To so umetno zgrajeni kanali oz. akvadukti za zbiranje vode za kmetijske površine. Ker je Madeira zelo gorata, je bila gradnja teh kanalov izredno težka ter v večini delo kaznjencev in sužnjev. Skupna dolžina vseh levad je skoraj 2500 km in z ureditvijo sprehajalnih poti danes turistom omogočajo zanimive sprehode sredi neokrnjene narave. Možnosti je veliko, od lažjih do težjih pohodov, od poldnevnih do celodnevnih izletov. Mi smo se za nekaj ur podali na 11 km dolgo levado Rabaҫal. Iz planote Paúl da Serra, ki je skupaj s prelazom Encumeada povsem drug svet, smo se sprehodili najprej do slapu Risco in nato do 25 Fontes z majhnim jezerom, v katerega se iz skalnate stene izliva 25 naravnih virov vode.
Obmorskih mest in vasic je veliko, a je vsaka malce drugačna. Meni so se najbolj vtisnili v spomin mesto Porto Moniz s svojimi v lavo vklesanimi bazenčki, kjer so naravne zasnove podkrepile še človeške roke ter mesto Santana, ki je znana po svojih tradicionalnih hiškah v obliki črke A. Edinstvene pisane hiše s strehami do tal so zanimive, a zelo skomercializirane. Druga obmorska mesteca, vredna ogleda, so bila Ribeira Brava, Jardim do Mar in Paúl da Mar, od koder je možen strm vzpon do vasice Prazeres (naporno, a zelo lepo in mirno), Seixal, Câmara de Lobos in Porto da Cruz. V notranjosti pa ne smete izpustiti majhne in izredno zelene vasice Ribeiro Frio, ki je znana po ribogojnici postrvi.
To je le nekaj krajev, ki so vredni vašega obiska, a prepričana sem, da se na tem majhnem otoku skriva še veliko več naravnih zakladov.
