Maribor, mesto na dveh bregovih Drave

Maribor, mesto, ravno prav veliko, da se lahko skriješ v mestnem vrvežu, ter ravno prav majhno, da na sprehodu po mestnem jedru, če hočeš, lahko zmeraj srečaš prijatelja za kavo.

Zadnje čase mestu pogosto očitajo zaspanost. Vendar to ni res, Maribor nikoli ne spi, mestni hrup in živžav resda občasno obmolkneta, a le na eni strani Drave, druga stran pa takrat oživi. Kakor da bregova reke delujeta sinhrono, izmenjaje.

Maribor

Po zaključku festivala Lent, ko je strogi center, mestni park in nabrežje Drave imenovano Lent, v soju žarometov in luči in ko se čez dan in noč vrstijo raznorazne kulturne prireditve,otroške delavnice ter koncerti tujih in domačih umetnikov, resda ulice, utrujene od korakov in hrupa, ostanejo prazne. Vendar le nekaj kilometrov vstran, na drugi strani reke, kliče in vabi narava Pohorja. V teh zgodno poletnih dneh je temperatura ravno pravšnja za sprehode in športne dejavnosti. Vsi željni adrenalina ste na pravem mestu. Drzni spust s kolesom iz 1042 metrov nadmorske višine na poti polni korenin in ovir? Ali pa kolesarski vzpon na Areh? Lahko pa izberete adrenalinski park na Trikotni jasi, kjer lahko testirate svojo »korajžo« na stebru poguma, se zagugate na orjaški gugalnici, kjer je mimogrede prekrasen razgled na celotno mesto, ali na nekaj metrih višine, na raznih ovirah premagujete svoj strah pred višino. Za tiste, ki pa se želite le sprostiti, globoko vdihniti svež zrak in se napolniti s pozitivno energijo, pa je na voljo več manj ali bolj strmih pohodniških poti za čudovite sprehode. Pot vam olajšajo manjše hribovske koče, kjer se v raznoliki ponudbi dobrot domačih gospodinj, prežene žeja in lakota.

Oktobra, ko pohorska drevesa odvržejo jesensko pisano listje, pod katerimi se skrivajo okusni kostanji, se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor prične Borštnikovo srečanje. Dogodek privabi na trume kulturnikov, gostujočih igralcev in ljubiteljev igre, katerim je poleg tekmovalnih predstav namenjen še pester spremljevalni program. Tistim, katerim pa kulturnega udejstvovanja nikoli ni dovolj, je na voljo še obisk Umetnostne galerije, Pokrajinskega muzeja Maribor, muzeja NOB in tematskih galerij na Lentu, katere vse dni v letu obiskovalcem nudijo raznolik repertoar in zanimive razstave. Po desetih dneh predstav in igre, ter zaključne slovesne podelitve prestižnega Borštnikovega prstana, se vonj po maski, prepotenih kostumih ter parfumu obiskovalk počasi razkadi in poleže, na Trgu svobode pa se že vonja mlado aromatično vino. Postavljanje lesenih stojnic in kovinskega odra naznanja pričetek vsakoletnega tradicionalnega martinovanja, kar se za mesto, kjer raste najstarejša vinska trta, tudi spodobi. Štajerci in vino, vsem znana naveza, kjer dobre volje ne zmanjka in ko še dolgo v noč odmeva pesem: » V toti presneti ta ra tata v štajerski kleti, ta ra tata…..«

Konec jeseni se v Mariboru zvrstijo še zadnje evforične nogometne tekme na stadionu Ljudski vrt , vijolično barvo temperamentnih navijačev mariborske ekipe, pa počasi prežene bela zimska idila. In medtem, ko se v mestnem jedru na Trgu Leona Štuklja odvija božično-novoletni sejem s koncerti in otroškimi prireditvami, se le nekaj kilometrov vstran vršijo priprave na žensko smučarsko tekmovanje v slalomu in veleslalomu Zlata Lisica. Bele pohorske strmine skozi celotno zimsko sezono ponujajo urejene smučarske proge tudi za rekreativce. Tiste, ne najbolj vešče smučanja, pa čakajo hotelski kompleksi z mamljivimi in sproščujočimi wellness centri, vročimi savnami, vrhunskimi masažami, termalnimi bazeni in sproščujočimi whirlpooli. Pa otroci? Navdušeni bodo nad drsališčem, jahalno šolo, otroškimi zabaviščnimi parki, vožnjo z gondolo, sankanjem, ustvarjalnimi delavnicami Zveze prijateljev mladine, vožnjo s splavom po Dravi, obiskom akvarija in terarija v mestnem parku…

Maribor, tako majhen, a tako velik, da lahko vsak najde nekaj zase. In prav to daje mestu čar in prav to je tisto, iz česar črpamo Mariborčani moč, da kljub trenutnim političnim konfliktom in gospodarski nestabilnosti, še zmeraj ostajamo dobrosrčni, prijazni in dobrovoljni »ta pravi Štajerci«, ki bomo vsakega obiskovalca toplo sprejeli in kamor se bo zato sleherni turist z veseljem vračal.