Marihuana, trava, gandža ali kakorkoli že jo želimo imenovati, je “zelišče”, ki ga kadi vsaj 190 milijon ljudi povsod po svetu in spada v rod konoplje (Cannnabis) in je poleg alkohola in nikotina najbolj uporabljena droga.
Od kje ime marihuana?
Obstaja nekaj teorij, ena od teorij govori, da je ime sestavljeno iz dveh besed: Maria in Juana, kar v slengu pomeni prostitutka. Marihuana se kadi in uživa pravzaprav že 3000 tisoč let, najstarejši najdeni ostanki marihuane segajo v puščavo Gobi in tudi v Romunijo. Sicer pa verjetno ni tako čudno, da so se v puščavi Gobi zakajali, saj so živeli na 40° Celzija in bogu za hrbtom in celo Sahara je v primerjavi s puščavo Gobi pravi….raj. Marihuana spada med prepovedane droge, čeprav, roko na srce, še nihče ni umrl zaradi predoziranosti z marihuano, oziroma tega podatka ni nikjer zabeleženega. V resnici…vsaj tako se predvideva, bi bilo potrebno za predoziranje pokaditi 680 kilogramov marihuane in to v pol ure, tega pa verjetno ne zmorejo niti najbolj zagrizeni kadilci marihuane. In četudi bi komu le uspelo pokaditi toliko te opojne substance, ne bi umrl zaradi THC-ja, ampak zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. THC (tetrahidrokanabinol) je psihoaktivna snov v marihuani, v navadni marihuani ga je približno 3% ( največ v vršičkih in listih ženske rastline) in je odgovoren za psihične učinke na naše telo. Zaradi vsebnosti THC- ja je marihuana nekaj posebnega, to zelo dobro vedo njeni uživalci. THC je bil prvič izoliran leta 1964 v Izraelu in največ te substance vsebuje podvrsta, imenovana indica. THC se običajno zadrži v telesu tudi do 50 ur. Poznamo tudi močnejše oblike marihuane kot so hašiš, hašiševo olje, skunk, sinsemilla.
Če vas zalotijo pri nas s par grami marihuane, boste potegnili “ta kratko”…torej blaga kazen. Če pa se vam kaj takega zgodi v državah kot so Afganistan, Borneo, Brunej, Kitajska, Indija, Iran, Irak, Laos, Malezija, Nigerija, Pakistan, Singapur, Somalija, Sudan, Vietnam in Jemen, potem ste ga nasankali. V teh deželah ste dobesedno lahko ob glavo. Uživanje marihuane v Ameriki je postalo prepovedano šele leta 1937, ko je predsednik Roosevelt sprejel »Zakon o davku na marihuano«. Lahko si jo kupil ali prodal le, če je ovitek marihuane vseboval davčno znamko, vredno en dolar. Ker pa ameriška vlada ni nikoli natisnila teh znamk, je bila seveda marihuana ilegalna in prepovedana. To je bil verjetno največji in najneverjetnejši trik v zgodovini. In ker je bila prepovedana, so našli tudi prvega kršitelja in sicer 58-letnega nezaposlenega delavca po imenu Samuel R.Caldwell, kateri je bil prvi in verjetno edini, ki je bil obsojen na neko kazen zaradi posedovanja marihuane. Sicer pa je bila marihuana vse do takrat….torej do leta 1937, dosegljiva v lekarnah.
Leta 2010 je bilo v čilenskem rudniku, 600 metrov pod zemljo ujetih kar nekaj rudarjev in, ko so končno ugledali svetlobo dneva, so bili vsi nasmejani. Le zakaj? Vsakodnevno so jim pošiljali marihuano in “zadevanje” z njo, jim je pomagalo premagovati strahove.
Kako učinkuje marihuana na naše telo?
Marihuana nam nudi občutek povzdignjenosti in evforije, spremeni se naše zaznavanje časa in prostora, postanemo nekako “lahki”. Vse je pa odvisno, koliko marihuane smo pokadili. Učinek na naše telo se pojavi nekako pol ure po kajenju “jointa. Dolgotrajno, kronično zlorabljanje marihuane vodi v nespečnost, zmanjša se zmožnost koncentracije, nezmožnost učenja, pojavi se zanemarjenost, psihična odvisnost, kronični kašelj, bronhitis. Pojavi se tudi možnost razvoja psihoze, anksioznosti in razvoj amotivacijskeg sindroma. Dolgotrajna zloraba spremeni njenega uporabnika, le ta se poslužuje laži, doma in v šoli popušča, zanemarja svoj izgled, pojavi se lahko celo preganjavica. Poveča se možnost srčnega infarkta, negativno vpliva na plodnost, zloraba marihuane v nosečnosti pomembno škoduje razvoju ploda. In, kot kažejo nekatere statistike, vsi odvisniki od prepovedanih substanc so najprej začeli s kajenjem marihuane.
Kaj pa pravijo zagovorniki marihuane?
Konoplja je zelo uporabna rastlina, tako v industriji kot v zdravilne namene. Služi kot hrana, zdravilo, iz nje pridelujemo celulozo in še bi lahko naštevali. Torej, od marihuane ni še nihče umrl, ne povzroča odvisnosti, marihuana je zdravilo, svet bo z marihuano mirnejši, ljudje tolerantnejši. Kajenje marihuane prinese občutek sproščenosti, postanemo bolj kreativni, izostrijo se nam čuti, zmanjša se občutek bolečine in slabosti. Tudi dilerji bi bili ob svoj zaslužek, če bi marihuano legalizirali. Uporaba marihuane v zdravilstvu je dvorezen meč. V nekaterih deželah je legalna, vzpodbujajo njeno rabo, drugod so proti njeni rabi. Učinkovita je pri premagovanju slabosti po kemoterapiji, povečuje apetit pri bolnikih obolelih za aidsom, učinkovita je pri okorelosti in slabosti mišic pri MS (multipli sklerozi). Učinkuje tudi na bolečino, ki jo povzročajo različni tumorji, tudi na fantomsko bolečino, zanimivo pa je, da na nekatere oblike bolečine nima vpliva oziroma ni učinkovita. Nekatere ugotovitve govorijo v prid tudi bolnikom z astmo, saj naj bi marihuana sproščala gladke mišice v bronhiolih in posledično sledi lažje dihanje. Seveda pa ostale snovi, ki nastanejo v dimu pri kajenju lahko izzovejo astmatični napad.
Amsterdam je “Meka” za uporabnike marihuane. Tam prirejajo tudi neslužbeno svetovno prvenstvo v “vzgajanju trave”, imenovan Cannabis Cup. Pridelovalci marihuane iz celega sveta prinesejo s seboj svoje “prvovrstne primerke” in tekmujejo za naslov najboljše sorte na svetu. To prvenstvo je bilo osnovano leta 1987 pod taktirko urednika časopisa High Times, Stevena Hagerja in degustacije so deležni vsi obiskovalci tega tekmovanja.
Odločitev je naša, kako bomo gledali na marihuano in kakšen odnos bomo razvili do njene uporabe. Zavedati se moramo, da je marihuana opojna substanca, da njeno pretirano uživanje vodi v psihično odvisnost in bolezen. Uporaba marihuane v medicinske namene je nadzorovana, v tujini jo že predpisujejo nekaterim bolnikom in sicer tistim, pri katerih standardna medicina odpove oziroma nima učinka na simptome.
