Na pomoč! Moj partner preveč pije!



Kako pomagati partnerju, da preneha toliko piti? Ali moj partner pije preveč? Moja mama pije preveč. Kako ji lahko pomagam? Kaj lahko naredim? Moj oče se je popolnoma spremenil. Preveč pije. Kako ga lahko prepričam v zdravljenje?

Moj partner preveč pije

Taka in podobna vprašanja postavljajo svojci zasvojenega z alkoholom, sami sebi ali drugim. Tudi sama jih prejemam hkrati z očitkom, da premalo govorimo, pišemo o njih. Res je. Tako se zaženemo v »reševanje« zasvojenih, da kdaj pozabimo na to, da so ob njih tudi svojci, da so tam otroci, ki molče trpijo v peklenskem vzdušju alkohola, da so tam žene, ki ne vedo, kaj narediti, in da so tam možje, ki vpijejo od nemoči.

In res. Toliko nemoči je v teh vprašanjih, toliko razočaranja, žalosti, da bi človek samo jokal. Toliko razbitih družin, nesrečnih otrok, toliko težav, gneva, ko pa bi lahko bilo življenje popolnoma drugačno. Lahko bi bilo lepo, mirno in srečno. Z običajnimi vzponi in padci, pa vendarle pod črto mirno. Pa ni, ker se je v partnerski odnos ali družino zalezel alkohol. Tiho in potuhnjeno je prišel najprej skozi stranska vrata, dokler si ni prilastil glavnih in je v hiši zavladal, postal gospodar.

Težko je gledati ljubljeno osebo, kako se počasi uničuje, in težko je zdržati svojcu ob njej, njem. Kako težko je gledati očeta, ki se proti večeru priziba domov s steklenimi očmi, v katerih vidiš, da ni ničesar drugega kot samo želja, pustite me pri miru, rad bi samo pil. Kako mučno je opazovati mater, ki se maje na nogah, ki ji proti večeru zmanjkuje ravnotežja, ki proti večeru pozablja stvari, če ne kar omaga in zaspi … Kako težko je gledati svojega moža, čakati, kakšen bo prišel skozi vrata, bo tokrat prijazen ali bodo morda celo zapele pesti? Kako težko je gledati svojo ženo, žensko, mater tvojih otrok, kako počasi izginja izpred vašega obličja in se spreminja v popolnoma drugo osebo … Edina želja je, da bi zares nehal, nehal piti, da bi to res storil, da vas ne bo več prepričeval, češ jaz pa lahko neham kadarkoli. Jutri. A tega jutri dostikrat ni od nikoder. Vedno samo obljuba na obljubo, ki se naslednji dan, torej jutri, pozabi.

Kaj pa res lahko vi naredite?

Zagotovo toliko in tolikokrat slišite nasvete svojih prijateljev, bližnjih, češ da morate zagroziti z odhodom, ločitvijo, oditi, ga/jo postaviti pred vrata, pa naj se znajde, kakor ve in zna.

Ampak…in vi to najbolje veste…ampak to je res najlaže reči. Kaj pa storiti? Kdo od teh dušebrižcev se je kdaj zares postavil v vašo kožo, stopil v vaše čevlje? Kdo čuti, kar čutite vi, kdo dnevno doživlja to, kar doživljate vi? Marsikdo je najbrž preživljal podobno zgodbo, pa vendar še vedno ne ve, kaj čutite vi. To veste samo in izključno sami. Samo vi lahko sprejmete odločitev, samo vi lahko naredite naslednji korak, drugi tega namesto vas ne morejo.

Zdaj mi boste rekli, povej, ko si že tako zelo pametna, kaj pa lahko naredim. Točno to, kar sem napisala zgoraj. To, kar vi čutite, da je prav. To, kar vi čutite, da si zaslužite. In prvo vprašanje, ki si ga lahko postavite, je: kje sem jaz v tem življenju, partnerstvu z alkoholikom? Ali moram biti v takem odnosu? Zakaj ne naredim ničesar? Zakaj menim, da si ne zaslužim česa več? Zakaj vztrajam ob nekom, ki je zasvojen? Kaj imam jaz od tega? Zakaj dopuščam, da moji otroci odraščajo v alkoholnem vzdušju, morda tudi nasilju? Verjamem, težka in kruta vprašanja so tole. Pa vendar se je treba zazreti vase in si prisluhniti, biti iskren s sabo. Tako kot mora zasvojeni najti motivacijo, da preneha piti, tako kot mora biti on iskren s sabo, morati biti vi iskreni do sebe in najti motivacijo za boljše življenje, za korak, ki ga boste naredili.

Odločitve …

Boste odšli? Premislite, je to res dobra odločitev za vas? Kaj bo potem prineslo življenje, če boste »samo« odšli? Tudi vas se je namreč dotaknil alkohol, tudi vi trpite njegove posledice. Če boste odšli, poskrbite zase, pojdite k društvu Al-Anon, pojdite na terapijo, pojdite v katero izmed skupin za svojce, kamorkoli, zato da boste lahko tam izkričali vse krivice, vso bolečino, žalost, razočaranje, ki se je v letih nabralo v vas. In da boste našli odgovor, zakaj sem bil, bila toliko in toliko časa v odnosu, v katerem mene, naju praktično ni bilo.

Boste zagrozili z ultimatom: jaz ali alkohol? Ste pripravljeni požreti grenko pilulo, ko bo partner sicer obljubil marsikaj, na koncu pa izbral alkohol? Pa ne zanalašč, preprosto zato, ker se še ni odločil, ker še ne zmore … Ste pripravljeni na »življenje potem«, če se bo odločil in nehal piti ter šel na zdravljenje? Kaj vas čaka potem? Ste za rešitev vajinega odnosa pripravljeni hoditi z njim na terapije, v skupino? Delati tudi na sebi?

Ste, konec koncev, pripravljeni vztrajati ob zasvojenem, dokler se ne odloči, da bo nehal piti? Da boste rekli, okej, bom počakal, počakala, dokler ne zbere dovolj moči za okrevanje? Boste v tem primeru znali poskrbeti zase, za svoje otroke? Boste našli oporo, pomoč iti skozi te težke trenutke?

Da pa ne bo nesporazuma: če je zaradi alkohola vpleteno nasilje, je vaša dolžnost zaščititi sebe in svoje otroke. Pri nasilju pač ni milosti in tukaj je treba najprej skočiti in potem plavati. Žal.

Lahko je biti pameten tako od daleč, si najbrž mislite, saj nima pojma, kaj govori, nima pojma, kaj jaz doživljam in preživljam. Verjamem in drži. Lahko samo čutim vašo bolečino, ne morem pa je podoživeti. Morda pa vam katero od mojih vprašanj vendarle da misliti, morda boste z njihovo pomočjo lažje prisluhnili sebi in svojemu telesu, ki vas bo vodilo pri nadaljnjih odločitvah.

Lahko zapišem samo še to: verjamem, da je hudo, da je težko, da imate vsega dovolj, da ne veste, kako in kam, da ne veste, kam se obrniti … Ampak ena trdna odločitev pripelje do druge, pa ta do tretje … Verjemite, vse se da, da se zaživeti boljše in lepše. In v vaših domovih lahko spet zagospodarijo sreča, varnost in veselje. Za to se pa že splača kaj narediti, ni res?

Sem Andreja Tasič, specializantka relacijske družinske terapije. Najdete me lahko na https://www.facebook.com/TerapevtkaAndreja/ ali mi pišete na terapijatasic@gmail.com, po vnaprejšnjem dogovoru pa me lahko obiščete na Šmartinski 106 v Ljubljani.

Zbiram pa tudi že prijave za novo skupino za svojce, ki se bo začela marca v Ljubljani.

En komentar

  1. ANTON ŠKOF

    to bi morali prebrati vsi, PRAV VSI….

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*